1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
LIKAR Tamara
Foto: Pavel Podgornik
Galerija slik

LIKAR, Tamara


Rojena: 
24. maj 1959, Postojna
Umrla:  28. junij 1982, severna stena Malega Koritniškega Mangarta


Kraj delovanja: 


Rodila se je očetu Jožetu Krapežu in materi Silvi Likar. Zgodnje otroštvo je preživela na Gori, osnovno šolo pa je obiskovala v Novi Gorici. Že tedaj je zapisovala svoje misli in doživetja, ki jih je v gimnazijskih letih objavljala v šolskem glasilu. V tem času se je pričela intenzivno ukvarjati s planinstvom in alpinizmom; njen velik vzornik je bil stric Franc, član Tirolske reševalne službe.

V letih 1976 in 1977 je kot pripravnica za alpinistko opravila najmanj triintrideset zahtevnih poletnih in zimskih vzponov. Bila je tudi med prvimi, ki so preplezali Orlovco, do takrat samo domovanje orlov. Skupaj s Petrom in Pavlom Podgornikom so v prvem poskusu sredi julija 1976 prišli do police pod napuščem, od tam pa ponoči po vrvi iz stene. Gorjansko smer so preplezali v drugem poskusu, 29. avgusta 1976. Tretjo ponovitev smeri je Tamara preplezala s soplezalcem Leonom Markičem, na svoj 22. rojstni dan, 24. maja 1981.

Januarja leta 1978 je bila sprejeta med prve tri alpiniste novoustanovljenega alpinističnega odseka PD Nova Gorica. Prvo polovico leta 1978 je posvetila šoli in pripravam na maturo, zato je v tem času zabeleženih le 6 vzponov. Zadnji je bil skorajda usoden. 3. junija je v Hudičevem žlebu na Prisojniku snežni plaz odnesel in zasul 4 alpiniste, od katerih je preživela le Tamara. Bila je hudo poškodovana, zdravljenje je bilo dolgotrajno, zato je maturo opravila šele v jesenskem roku. Po maturi se je zaposlila pri Ljubljanski banki v Novi Gorici. Leta 1979 je plezala pretežno v Julijcih in Kamniških Alpah, v italijanskih Dolomitih, udeležila se je tabora v Paklenici. Tudi v letu 1980 so prevladovali Dolomiti, Julijske Alpe, Kamniške gore, sodelovala je v alpinističnem taboru v Belih vodah in na Alpiniadi v Karpatih. Zaradi številnih kvalitetnih plezalnih vzponov je bila edina alpinistka kategorizirana kot športnica in dosegla zvezni (jugoslovanski) alpinistični razred.

Leta 1981 je opravila 54 vzponov, večinoma v Julijcih. Potekale so priprave in treningi za prvo primorsko alpinistično odpravo v Ande. Spomladi je naredila izpit za alpinističnega inštruktorja, poleti je sledilo plezanje v francoskih Alpah in Alpiniada v Romuniji. Od 2. 1. do 5. 2. 1982 je potekala prva primorska alpinistična odprava v Ande v Južni Ameriki. V številčni ekipi je bila edina alpinistka, skupaj z štirimi kolegi so preplezali vzhodno steno in dosegli vrh Aconcague (6959 m). Doživetja z odprave je opisala v podlistkih z naslovom 'Primorci na Aconcagui' v Primorskih novicah (PN, 1982, št. 16-48). Za ta podvig je prejela Kristalni kelih skupščine občine Nova Gorica. Po uspešni odpravi na Aconcaguo je bila uvrščena v prvo jugoslovansko žensko odpravo, Pamir 82. Sledile so intenzivne alpinistične priprave in treningi, zlasti v zahtevnih smereh Kaninskega in Mangartskega pogorja. Spomladi se je udeležila tradicionalnega tabora v Paklenici. Po povratku iz Paklenice je nadaljevala s treningi v Zahodnih Julijcih, vmes je sodelovala kot inštruktorica v alpinističnih taborih ter se ukvarjala z organizacijo priprav za Pamir. Sledil je še zadnji trening pred odhodom jugoslovanske ženske odprave, Pamir 82 (7. julija). S Pavletom Podgornikom sta si izbrala zahtevno smer v ostenju Malega Koritniškega Mangarta. Vreme je bilo lepo, toda soparno. Popoldne 26. junija 1982 pa se je nenadoma ohladilo in nastopilo je dvajseturno deževje s sneženjem, kar je bilo za njiju usodno. Ostala sta v steni, Tamara na nedokončanem 38. vzponu. Le še 50 metrov zahtevnejšega plezanja in 150 metrov lažjega ju je ločilo do roba stene.

V letih od 1976 do 1982 je Tamara opravila čez 230 alpinističnih vzponov, med temi 12 prvenstvenih in veliko prvih ponovitev.

Peter Podgornik in Janko Humar sta leta 1984 v času mednarodne odprave po gorah vzhodne Grenlandije kot prva priplezala na več še neosvojenih vrhov – eden nosi ime Pavletov, drugi Tamarin vrh.

Peter Podgornik





Literatura
Ustni vir: Peter Podgornik, 2012.


Glej tudi



Prispeval/-a: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 18.4.2014, Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh