1.197 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
LOVRENČIČ Joža
Foto: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK
Galerija slik

LOVRENČIČ, Joža


Rojen: 
2. marec 1890, Kred
Umrl:  11. december 1952, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Joža Lovrenčič je osnovno šolo obiskoval v domačem kraju, nato pa je maturiral v Gorici in leta 1915 doštudiral slavistiko in latinščino v Gradcu. Najprej je poučeval na goriški gimnaziji v Trstu, kmalu za tem pa je bil imenovan v začasno narodno predstavništvo v Beogradu, kjer je zastopal Goriško. Bil je tudi odposlanec na mirovnih pogajanjih v Parizu leta 1919. Po sklenitvi miru je od leta 1920 dalje poučeval na ljubljanski gimnaziji. Med leti 1931 in 1941 je urejal dijaški list Mentor. Med drugo svetovno vojno je bil ravnatelj slovenske gimnazije v Gorici ter vodil učiteljski tečaj v Tolminu.

S pisanjem pesmi se je Lovrenčič začel ukvarjati že v gimnaziji. Redno je objavljal pesmi v reviji Dom in svet, pri kateri je sodeloval do leta 1944. Lovrenčič je svojo pesniško pot pričel pod vplivom impresionizma, kmalu pa so se v njegovem ustvarjanju pojavili elementi futurizma in ekspresionizma. Njegovo zbirko pesmi Deveta dežela mnogi štejejo za prvo slovensko ekspresionistično zbirko. V tej zbirki je tudi znana, večkrat uglasbena pesem Jaz bi rad rudečih rož. Lovrenčič se je preizkusil tudi v epiki: med leti 1915 in 1922 je pisal in v delih objavljal epsko pesnitev Trentarski študent. Posamezni deli so izšli v reviji Dom in svet že leta 1915, v celoti pa je bilo delo objavljeno leta 1921. Pesnitev je bila kasneje izdana tudi v knjižni obliki z naslovom Sholar iz Trente.

Lirski in epski opus Jože Lovrenčiča je bogat ter obsega veliko število pesmi, pravljic, povesti, pesnitev in zgodovinskih romanov.





Izbor del:


Med Scilo in Karibdo, 1954
Duhovin, 1951
Karnska kraljica, 1945
Tri božje poti, 1944
Legenda o Mariji Pomagaj, 1943
Tonca iz lonca, 1942
Sholar iz Trente, 1939
Cesta in njen vozel, 1931
Tiho življenje, 1931
Pereci ogenj : Povest izpod Jamnika, 1928
Deveta dežela, 1917
Oce naš, 1915



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 9, Gorica 1983, str. 309-311
S. Čuk:Joža Lovrenčič : naša kultura, Ave Maria, Letn. 93, št. 3 (2001), str. 67-68
D. Mevlja: Joža Lovrenčič, Večer, št. 59 (12.III.1990), str. 7
J. Faganel: Joža Lovrenčič (1890-1952), Dom in svet, št. 8 (1995), str. 232-236
A. Vovko: Dr. Joža Lovrenčič in njegov rodni Kred, Primorska srečanja, št. 115 (1991), str. 110-111
B. Mlakar: Dr. Joža Lovrenčič in mimohod revolucije, Goriški letnik, št. 18 (1991), Str. 27-39
I. Rutar: Dr. Joža Lovrenčič : ob 50. obletnici njegove smrti, Trinkov koledar za Beneške Slovence za leto 2002. str. 200-208



Glej tudi

link   Wikipedia - Joža Lovrencic
link   Izbor del - DLIB - Digitalna knjižnica Slovenije


Prispeval/-a: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 4.5.2012, Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh