1.160 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
MAHNIČ Rudi
Foto: Narodni heroji Jugoslavije, str. 454
Galerija slik

MAHNIČ, Rudi


Rojen: 
6. november 1917, Rojan (Italija)
Umrl:  19. november 1943, Topolovo (Italija)


Kraj delovanja: 


Rodil se je v Rojanu, v delavski družini, ki se je z rodnih Pregarij (Brkini) preselila v Trst. Družina se je zaradi vse hujše fašistične dejavnosti leta 1919 preselila v Ljubljano, kjer je Rudolf končal meščansko šolo in kasneje trgovsko akademijo. Po končanem študiju se je preselil v Kruševec v Srbiji in se zaposlil v kemični tovarni Merima. Ob delu je nadaljeval s študijem kot izredni študent na Visoki komercialni šoli v Zagrebu.
Po razpadu jugoslovanske vojske se je aprila 1941 vrnil v Ljubljano in se aktivno povezal z osvobodilno fronto in partizanskimi enotami v Lipoglavu. Še istega leta je bil sprejet v KPS, naslednje leto pa je odšel v partizane in si nadel partizansko ime Rudo Brkinc. Bil je borec, vodnik, komisar čete in komisar bataljona. Posebej se je izkazal v borbah pri Verdu, v Polhovem Gradcu, Kočevju in Krškem. Leta 1942 je bil med veliko fašistično ofenzivo dodeljen Alešu Beblerju, s katerim je bil poslan na Primorsko. Postal je sekretar okrožnega komiteja KPS za južno Primorsko, decembra zaupnik ter nato sekretar okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF brkinskega okrožja, od junija do septembra 1943 je bil sekretar okrajnega komiteja KPS za južno Primorsko, nato mesec dni član pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za političnega komisarja Goriške divizije (kasneje preimenovane v 30. divizijo). Novembra 1943 je sodeloval v njenih bojih z Nemci v Beneški Sloveniji, kjer je pri naselju Topolovo (ital. Topolo v občini Grimacco) izgubil življenje. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli v Sežano. Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1951. Po njem so poimenovali osnovno šolo v Pregarjah, pred katero stoji njegov doprsni kip.





Literatura
Narodni heroji Jugoslavije: 1. zvezek (A/M). Beograd: Mladost, 1975, str. 454–455.
Primorski slovenski bibliografski leksikon: 9. snopič. Gorica, 1983, str. 329.




Glej tudi



Prispeval/-a: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Zadnja sprememba: 21.6.2018, Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh