1.184 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
MAZORA Mirko
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

MAZORA, Mirko


Rojen: 
15. november 1913, Breginj
Umrl:  29. julij 1983, Gorica


Kraj delovanja: 


Po končani osnovni šoli v Breginju je Mirko Mazora nadaljeval šolanje na učiteljišču v Tolminu, kjer pa je bil zaradi spora z italijanskim ravnateljem hitro izključen. Gimnazijo je dokončal v Gorici. Že kot dijak je bil navdušen nad Simonom Gregorčičem, tako zelo, da je znal na pamet vse njegove pesmi in jih tudi z veseljem deklamiral. Po gimnaziji je vstopil v bogoslovje ter bil leta 1939 posvečen. Novo mašo je pel v rodnem Breginju.

Leta 1939 je pričel duhovniško pot kot kaplan v Idriji. Tam je vodil Marijino družbo in Marijin vrtec. Službo božjega poslanca je nadaljeval v Tolminu in na Srpenici, nato pa se je zaradi vojnih razmer umaknil v Gorico, kjer je bil od leta 1945 kaplan v cerkvi svetega Ignacija. Deloval je kot katehet na slovenskih osnovnih šolah, ustanovil je Marijino kongregacijo za fante, ki je izdajalo glasilo Planika. Glasilo je kasneje postalo glasilo slovenskin skatov in skavtinj na Goriškem.
Leta 1961 se je preselil na Kras, kjer je najprej bil župnik v Šempolaju, nato pa kaplan sanatorija v Nabrežini. Ves ta čas ga je vleklo nazaj na Goriško, tako je leta 1970 prevzel mesto župnika v Podgori, kjer je v narodnostno mešani župniji skušal gojiti sožitje med Italijani in Slovenci. Zaradi bolezni se je leta 1978 odpovedal župniji ter do smrti deloval kot vikar v stolnici.

Branje del Simona Gregorčiča je v Mirku Mazori prebudilo pesniško žilico. Od leta 1959 dalje je objavljal pesmi v Koledarju Goriške Mohorjeve Družbe. Osrednji temi njegovih pesnitev sta hrepenenje po Bogu in hrepenenje po domačem kraju. Pesmi v zadnjih letih njegovega življenja izražajo hrepenenje po smrti in počitku.

Ena izmed njegovih pomembnejših pesmi je Sonetni venec, v katerem se z akrostihom Z Bogom, o Breginj! pokloni rojstni vasi, porušeni v hudem potresu leta 1976.

Njegove Pesmi so bile posthumno izdane v Gorici leta 1988.


Izbor del:

Pesmi, 1988
Simon Gregorcic : ob 70-letnici njegove smrti, 1976
Goriški slavcek : ob 70-letnici smrti Simona Gregorcica, 1976



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, 10. snopič, Ljubljana 1984
Mirko Mazora: Pesmi, Gorica 1988
Svetogorska kraljica: mesečnik Svetogorskega svetišča, letnik 2, številka 7, Sveta Gora, 1939



Glej tudi

link   Svetogorska kraljica: mesecnik Svetogorskega svetišca


Prispeval/-a: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 30.4.2012, Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh