1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
MELIHEN Andrej
Foto: Arhiv PGD Srpenica
Galerija slik

MELIHEN, Andrej


Rojen: 
18. april 1892, Srpenica
Umrl:  27. maj 1918, Radgona


Kraj delovanja: 


Andrej Melihen se je rodil očetu Janezu iz Loga Čezsoškega in materi Mariji, rojeni Trebše. Oče se je najprej ukvarjal s krošnjarjenjem, pozneje pa je odšel za rudarja v Nemčijo. V družini je bilo šest otrok. Melihen se je najprej šolal v domači vasi, kjer je bil njegov učitelj Andrej Trebše, ustanovitelj gasilskega društva na Srpenici. S štirinajstimi leti je odšel za trgovskega pomočnika na Gornje Štajersko.

V prvi svetovni vojni je bil vpoklican. Kot računski podčastnik se je boril na ruski fronti, kjer je bil ranjen. Potem ko je v zaledju fronte ozdravel in bil odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost, je bil spet poslan na fronto, kjer ga je zajela ruska vojska. V ujetništvu se je preživljal s poučevanjem v šoli. Po vrnitvi iz ruskega ujetništva je dobil kratek dopust, ki ga je preživel pri sestrah v Trstu, in se potem vrnil v Radgono (tedaj Bad Radkersburg), kjer je bil nastanjen njegov 97. pešpolk. V njem je bila približno polovica primorskih Slovencev, ostali so bili Hrvati in Italijani. Vojaška hrana je bila slaba in bivši ruski ujetniki bi morali dobiti daljši dopust, česar pa komanda ni upoštevala, in vse to je večalo nezadovoljstvo med vojaki.

Do upora 97. pešpolka je prišlo dejansko po naključju. 23. maja zvečer je narednik vojaške policije Zadković v eni od radgonskih gostiln presenetil četovodjo Melihna, idejnega vodjo upora, ki je z boljševiško obarvanimi besedami agitiral za razbitje Avstro-Ogrske in vstajo med vojaštvom. Zadković je Melihna aretiral in odpeljal, kar je povzročilo silovito reakcijo njegovih tovarišev. Zbrali so se na dvorišču vojašnice, čez nekaj časa pa vdrli v pisarne in dve kantini, kjer so ropali in razbijali. Del upornikov pa je medtem skušal zavzeti skladišče streliva. Vendar mu to ni uspelo, saj jim je pot zaprl oddelek lojalnih vojakov. Tem so nato priskočile na pomoč druge, boljše oborožene enote. Med njimi in uporniki se je vnel večurni oboroženi spopad, med katerim je na obeh straneh obležalo neugotovljeno število žrtev. Zaradi pomanjkanja streliva so se vstajniki na koncu, 24. maja pred zoro, predali. Upor je zajel več kot 1000 vojakov; po propadu upora se je večina upornikov razbežala. Kmalu po zatrtju upora se je sestalo vojaško sodišče in po hitrem postopku izreklo osem smrtnih kazni. Voditelja upora Melihna in Ukoviča so ustrelili 27. maja, dva dni kasneje pa še preostalo skupino najbolj izpostavljenih upornikov. Melihen je napisal sestram v Trst kratko poslovilno pismo, v katerem jim je sporočil, naj bodo mirne , ker je spravljen z Bogom.

Občina Gornja Radgona je leta 1935 prenesla posmrtne ostanke osmih usmrčenih vojakov radgonskega upora iz tedanje Avstrije in jih pokopala na pokopališču Sv. Petra v Gornji Radgoni. Ob tej priložnosti so v skupni grob položili tudi Maistrove borce, padle v bojih za Radgono leta 1919.


 

Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 10. Gorica, 1984, str. 402-403.
Nećak, D. Vojaški upor v Radgoni 23. in 24. maja 1918. V: Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920, 1981, str. 335-346.
VK, Štirideset let je že…: spomin na Primorce – radgonske žrtve. Slovenski Jadran, 6. jun. 1958, št. 22, str. 7.
Vogrič, I. Radgonski upor leta 1918 in vloga desetnika Antona Žvaba. Koledar 2009, Goriška Mohorjeva družba, 2009, str. 79-84.
Bevk, F. Desetletnica osmerih žrtev. Edinost, 10. jun. 1928, št. 138, str 4.
Žrtve 27. maja 1918 v Radgoni. Slovenski narod, 25. maj 1940, št. 117, str. 2.
Krvavi maj l. 1918 v Radgoni. Jutro, 25. maj 1928, št. 122, str. 6.
Vogrič, I. Italijansko zgodovinopisje o uporu 97. pehotnega polka v Radgoni leta 1918, Prispevki za novejšo zgodovino, 2003, let. 43, št. 2, str. 115-124.


Glej tudi



Prispeval/-a: Ksenija Krivec, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 16.12.2015, Ksenija Krivec, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh