1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
MENINA (MERCINA) Boris
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

MENINA (MERCINA), Boris


Rojen: 
17. julij 1905, Vipava
Umrl:  1. marec 1970, Maribor


Kraj delovanja: 


Njegov oče Franc Mercina je bil učitelj v Vipavi. Ukvarjal se je tudi s sadjarstvom in gojil čebele. Veselje do čebelarjenja je prenesel tudi na sina Borisa.
Ko so leta 1918 Italijani zasedli Primorsko, je bil s starši eno leto konfiniran. Od leta 1919 je obiskoval realko v Idriji, a je bil po šestem razredu izključen zaradi prepevanja pesmi: »Trst, Gorica, Reka, svoboda vas čeka ...« Čez dve leti je maturiral kot privatist.
Zavedal se je, da bo po služenju vojaškega roka zaradi protifašističnega delovanja deportiran, zato je leta 1926 zbežal v Jugoslavijo. Prav tako se je v Jugoslavijo preselil tudi njegov oče, ki je bil kot zaveden Slovenec odpuščen iz službe.
Kdaj in zakaj je Boris priimek Mercina spremenil v Menina, ni znano. V Zagrebu se je vpisal na veterinarsko fakulteto. Za poklic ga je navdušil takratni veterinar v Vipavi, ki je bil izredno bister in izreden ljubitelj živali. Ker se je moral med študijem preživljati sam, je diplomiral šele leta 1938. Najprej je delal kot veterinar v Gornjem Gradu, potem pa je bil premeščen v Kupreš v zahodni Bosni. Tu je dočakal tudi razpad Jugoslavije. Pred ustaši je zbežal v Srbijo, delal kot okrajni veterinar v Užički Požegi in dočakal Užiško republiko. Po propadu te republike se zaradi bolezni ni mogel pridružiti partizanskim enotam, zato je zbežal v Beograd, od koder je prišel v Požarevac. Po osvoboditvi je opravljal več važnih vodilnih funkcij, kjer je ustanavljal in vodil veterinarsko službo.
Leta 1947 se je iz Beograda preselil v Maribor. Najprej je delal kot bazenski veterinarski inšpektor, po reformi pa je postal okrajni in občinski inšpektor občine Maribor. Njegova zasluga je, da je veterinarska služba v mariborskem okolišu uspešna in na visoki ravni. Stanovski tovariši so visoko cenili njegove sposobnosti, zato so mu poverili predsedniško mesto Društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov v Mariboru. Poleg tega je bil predsednik Društva za zaščito živali, aktivno pa je sodeloval tudi pri društvu rejcev malih živali in pri čebelarjih.





Literatura
Veterinarskemu inšpektorju Borisu Menini v spomin. Slovenski čebelar, let. LXXII, 1970, št. 5, str. 158.
Rapoc, I. Iskanje gnezda, 1995, str. 125–127.



Glej tudi

link   Vetrinarskemu inšpektorju Borisu Menini v spomin


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 20.6.2018, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh