1.193 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PEGAN Dominik
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

PEGAN, Dominik


Rojen: 
13. april 1915, Ponikve na Krasu
Umrl:  2. september 1998, Izola


Kraj delovanja: 


Dominik Ivan Pegan je bil sin Marije Škrlj in Janeza Pegana. Družina je živela v vasi Ponikve na Krasu. Bil je deseti od trinajstih otrok. Oktobra leta 1928 se je vpisal na nižjo gimnazijo v Kopru, kjer je ostal do 1930. Nato je šel v malo semenišče v Gorico in tam leta 1936 maturiral. Istega leta je bil sprejet v goriško centralno semenišče, kjer je študiral bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 26. maja leta 1940. Novo mašo je imel 2. junija v župnijski cerkvi sv. Miklavža v rojstni vasi Avber. Deloval je v Buzetu, nato v bližnji vasi Črnica; od tu je upravljal vasi Rakitovec, Slum, Movraž in Salež. V hrvaški Istri je ostal do konca vojne. Leta 1945 je prišel v slovensko Istro, kjer je v Krkavčah ostal več kot 10 let. Pogosto je odhajal na pomoč bolehnemu župniku Karlu Esihu v Korte. V Krkavčah je bil zelo aktiven, zlasti je imel veliko dela s cerkvenim pevskim zborom. Doživljal je politične pritiske in nasprotovanja oblasti. Leta 1956 je odšel v župnijo Dekani, kjer je ostal do leta 1971. Upravljal je tudi Tinjan in Škofije. Vodil je cerkveni pevski zbor in skrbel za versko življenje. Nabavil je nove zvonove, nove orgle, obnovil pokopališko kapelo in župnišče. V župniji Dekani je obhajal srebrno mašo.
Od leta 1954 je bil tudi član Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov, ki je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je kasneje preimenovalo v Slovensko duhovniško društvo.
Ker je obolel na grlu, je leta 1971 stopil v aktivni pokoj in bil prestavljen v župnijo Portorož. Leta 1975 je prevzel upravo župnije Korte. Tu je nadaljeval delo duhovnika Karla Esiha, ki je bil tam od leta 1925. Župnijo Korte je upravljal 16 let, čeprav je ves ta čas živel v Portorožu. 3. junija 1990 obhajal zlato mašo v svojem rojstnem kraju Avber. V Portorožu je vodil cerkveni pevski zbor, igral na orgle, sodeloval pri domačih opravilih, maševal, spovedoval, predvsem pa si je vedno vzel čas za prijateljski pogovor z obiskovalci. Tu je živel do svoje smrti 2. septembra 1998. Pokopan je v Dekanih. Na njegovem pogrebu je somaševalo nad 50 duhovnikov.
Njegov iskren prijatelj je bil duhovnik, pesnik in istrski narodni buditelj Alojz Kocjančič. Družila ju je tudi velika ljubezen do glasbe, petja, latinščine in istrskega človeka. Kocjančič je Dominiku posvetil nekaj priložnostnih pesmi, pisal pa mu je tudi pisma - iz bolnice, kjer je ležal, celo v latinščini!
Dominik Pegan je govoril kar osem svetovnih jezikov in poznal mnoga slovenska narečja. Bil je tudi pesnik in prozaist. V pesmih in prozi se odraža njegova vedra duhovnost, humor, bujna domišljija, veselje do življenja ter ljubezen in spoštovanje do malega človeka in Boga. Večkrat se je udeležil raznih domoznanskih srečanj ali literarnih večerov. Imel je tudi etnografsko žilico. K zbiranju in zapisovanju slovstvene folklore ga je spodbujala dr. Marija Stanonik iz ISN SAZU. Kot velik šaljivec, ki je velikokrat zabaval družbo, je zapisoval tudi vice. V Dekanih je zapisal verzijo Zlatega Očenaša, ki mu jo je povedala devetdesetletna faranka. Kot župnik v Krkavčah se je živo zanimal za ljudi, za kraj in za zgodovino. V črn zvezek si je izpisoval zanimivosti iz arhiva župnišča Krkavče. Izpiski se začnejo z letom 1815 in končajo z letom 1853.
Rad je imel tudi glasbo. Petje je gojil že od semeniških let dalje. Med njegovo zapuščino je bilo tudi 15 notnih zvezkov, v katere je zapisoval note in besedila ljudskih, nabožnih in avtorskih pesmi. V enega od njih je zabeležil tudi lastne melodije in besedila. Igral je na harmonij in klavir, pa tudi kitaro in harmoniko. Povsod, kjer je služboval, si je prizadeval med ljudmi gojiti glasbo. Večkrat je bil član žirije za pritrkovanje. Bolezen, ki je prizadela njegovo grlo, ga ni strla: če ni mogel peti, je žvižgal! V Portorožu je nekaj časa poučeval klavir v župnijski glasbeni šoli.




Literatura
Pahor Špela: Dominik Pegan : lik duhovnika. Piran : [Š. Pahor], 2003

Pahor Špela: Dominik Pegan / duhovnik, glasbenik in etnograf. V: Logos [Elektronski vir] : mednarodna večjezična revija za kulturo in duhovnost = international multilingual electronic journal for culture and spirituality


Glej tudi



Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Zadnja sprememba: 29.3.2013, Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh