1.097 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PIRC Vasja
Foto: Idrijski razgledi 2008, letnik LIII, št. 1-2
Galerija slik

PIRC, Vasja


Rojen: 
19. december 1907, Idrija
Umrl:  3. junij 1980, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Šahovski velemojster Vasja Pirc se je rodil v Idriji profesorju Matiji Pircu, ki je v letih od 1903 do 1911 poučeval na idrijski realki. V rojstnem kraju je preživel samo prva leta življenja, potem se je družina preselila v Maribor. Tam se je šolal in kot najboljši dijak končal klasično gimnazijo. Sledil je študij zgodovine in geografije na univerzi v Ljubljani (1925–1927) in njegovo nadaljevanje na Dunaju.
Šahirati je začel doma z očetom in materjo. Že na klasični gimnaziji je bil najboljši šahist in leta 1924 in 1925 je postal prvak Maribora. Šahovsko je skokovito napredoval v Ljubljani, kjer je bil leta 1927 prvak in istega leta je osvojil še naslov mojstra na 5. nacionalnem amaterskem turnirju v Karlovcu. Med študijem na Dunaju se je seznanil s slovito dunajsko šahovsko šolo in se popolnoma posvetil šahu. Urejal je številne šahovske rubrike in strokovno sodeloval z mnogimi tujimi šahovskimi publikacijami. Med letoma 1934 in 1941 je urejal šahovsko rubriko v Jutru. Od leta 1939 do 1941 je pri reviji delal tudi kot stenograf za sprejemanje radijskih poročil v tujih jezikih. Svetovno šahovsko slavo si je priigral z nastopi na predvojnih mednarodnih turnirjih. Letu 1934 je sledilo pet šahovsko najuspešnejših let, ko se je Pirc kljub mnogim boleznim, ki so bile stalnica v njegovem življenju, prebil med najboljše šahiste na svetu. Študiral je igro ruskih šahistov in od njih prevzel številne prijeme. Na tem področju je v Evropi oral ledino. Pirčevo udarno leto, ko je dosegel največje uspehe, je bilo 1938.
Na začetku 2. sv. vojne je izgubil službo pri Jutru. Vojno je preživel v okupirani Ljubljani, kjer se je zavil v kulturni molk. Šahiral je le z doktorjem Milanom Vidmarjem, s katerim sta v letih od 1941 do 1945 odigrala okrog tisoč prostih partij v kavarni Evropa v Ljubljani (partije niso ohranjene). Po vojni je poučeval po ljubljanskih gimnazijah, dokler ni postal referent za šah na komiteju za fizkulturo. Od leta 1950 do leta 1955 je bil član uredništva Slovenskega poročevalca. Leta 1960 je prevzel delo inštruktorja pri Šahovski zvezi Slovenije, kjer je ostal do upokojitve.
Doma in po svetu se je udeleževal številnih turnirjev, na katerih je žel občudovanje zlasti na področju otvoritev. Postal je stalni član jugoslovanske reprezentance in se z njo kot vodja leta 1950 udeležil dubrovniške olimpijade. Jugoslavija je osvojila zlato kolajno. Nekaj let je vodil tudi avstrijsko reprezentanco. V šestdesetih letih so postali njegovi mednarodni nastopi redki in manj uspešni, saj so nanj pritiskala leta in slabo zdravje. V štiridesetletni karieri (1927–1967) je  nastopil na 56 mednarodnih turnirjih (na 19 pred vojno in 37 po njej) in v tem času odigral okrog 1300 turnirskih partij. Uveljavil se je tudi kot šahovski pisec. Že pred vojno je sodeloval s Šahovskim glasnikom in bil leta 1938 njegov glavni urednik. Po vojni je poleg rubrike, ki jo je vodil v Jutru, v letih od 1949 do 1950 urednikoval slovenskemu Šahu, sodeloval pri vseh publikacijah, ki jih je izdajala Šahovska zveza Slovenije, in v letih po vojni, ko so bile šahovske knjige po svetu še redkost, napisal več del, iz katerih so šahisti  črpali šahovsko teorijo. Prvi dve deli sta bili zasnovani kot zbornik komentiranih partij in štejeta za svojevrstna šahovska učbenika. Temu je sledila zbirka Novejša teorija šahovskih otvoritev – kraljeva indijka  (med prvimi deli o teoriji šahovskih otvoritev na svetu). Delal je tudi kot trener ter prevzemal mnoge funkcije v slovenski in jugoslovanski šahovski zvezi. Za slovensko zvezo je urejal kartoteko šahovskih otvoritev.
Vasja Pirc se je v šahovsko zgodovino vpisal s svojo lastno otvoritvijo. Pomembne poteze je odkril v številnih: daminem gambitu in njegovih mnogih izvedbah. Znane so še njegove srednje igre in končnice, novosti v sistemih, povezanih z razvojem črnega lovca, v Nimcovičevi indijki, v Collejevem sistemu, meranski varianti ter drugih. V šahovskih učbenikih najdemo Pirčeve položaje kot vzorčne in klasične primere.
Znan je po obrambi 1.e4 d6 2.d4 Sf6 3.Sc3 g6, ki je sicer stara, a jo je vpeljal in preizkusil na velikih šahovskih odrih ter mojstrskih in velemojstrskih partijah. Nosi ime Pirčeva obramba.

Naslov velemojstra je Pircu Svetovna šahovska federacija (FIDE) uradno podelila leta 1953 za zmago v Lodzu (1938).

V zadnjem desetletju svojega življenja se je odlikoval kot komentator šahovskih dogodkov po svetu in kot publicist. Objavljal je v časopisih in revijah, sodeloval s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, za katero je izdelal šahovsko terminologijo z 2000 izrazi in definicijami. Pisal je tudi v srbohrvaščini in nemščini. Bil je sodelavec številnih tujih šahovskih revij (Deutsche Schachblätter, Wiener Schachzeitung, Scach-Echo, Deutsche Schachzeitung Magyar sakkvilag, Magy Sakkszövetseg, Československy šach, British Chess Magazine, L'Italia schachistica), za katere je prispeval številne teoretske prispevke in komentarje. Vodil je tudi teoretske tečaje za mlade. Njegov vpliv je opazen pri večini uspešnih povojnih slovenskih šahistih.

Z družino, ženo in hčerama Jožico in Jeleno ter sinovoma Vasilijem in Rašo, je živel v Ljubljani, kjer je tudi njegov grob.

Ob 100-letnici njegovega rojstva je na pobudo Šahovskega kluba Kolektor Idrija leta 2007 Pošta Slovenije izdala priložnostno poštno znamko z njegovo podobo.

Najboljši rezultati Vasje Pirca:

1930 Štubnianske Teplice: 2. mesto
1931 Praga: najboljši rezultat na 4. deski na šahovski olimpijadi
1931 Praga: 2. mesto
1932 Sljać: 3. mesto
1934 Budimpešta: 2. mesto
1934 Maribor: 1. mesto
1936 München: olimpijada (srebrna medalja na 1. šahovnici)
1838 Lodz: 1. mesto
1938 Harzburrg: 1. mesto
1947 Teplice - Šanov: 1 - 2 mesto
1948 Saltsjobaden, mednarodni turnir, 11. mesto med 20 udeleženci
1949 Bled - Ljubljana, dvoboj s svetovnim prvakom Maksom Euwejem, 5:5.
1950 1. mesto z ekipo na šahovski olimpijadi v Dubrovniku (srebrna medalja na 2. šahovnici)
1952 3. mesto z ekipo na šahovski olimpijadi v Helsinkih
1954 3. mesto z ekipo na šahovski olimpijadi v Amsterdamu
Petkratni prvak Jugoslavije (1935, 1936, 1937, 1948 in 1953)

Dela:
Šahovski turnir osvoboditve v Ljubljani 1945–46, 1946
Meč Pirc-Eve 5 : 5, 1949
Međuzonski turnir Saltsjobaden 1948, 1949
Stauntonov spominski turnir 1951, 1953
Svjetski šahovski turnir: Amsterdam 1950, 1954 Novejša teorija šahovskih otvoritev. Del 1, Kraljeva indijka, 1959
Die Finalkampe um die Europamannschaft - Meisterschaft im Scach, (Wien-Baden, 22-28. August 1957: Bericht und samtiche Parten, 1957
Jubilarni medjunarodni veleturnir, Bled 1961, 1962
Jubilejni meždunarodny šahmatnyturnir, Bled 1961, 1962
Jubilejni mednarodni veleturnir: Bled 1961, 1962
23. šampionat SFR Jugoslavije, Čateške toplice 1968 : (150 partij), 1968

 


Literatura
Kovač, S. Velikan kraljevske igre. Šahovska misel, 2007, št. 12.
Kovač, S.: 100-letnica rojstva šahovskega velemojstra in idrijskega rojaka Vasje Pirca. Idrijski razgledi 2008, let. LIII, št. 1–2, str. 88–95.
 


Glej tudi

link   COBISS


Prispeval/-a: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Zadnja sprememba: 17.11.2017, Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh