1.184 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PIRJEVEC Dušan - Ahac
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

PIRJEVEC, Dušan - Ahac


Rojen: 
20. marec 1921, Solkan
Umrl:  4. avgust 1977, Ljubljana


Kraj delovanja: 



Rodil se je v Solkanu učiteljici Ivi Mozetič in literarnemu zgodovinarju in bibliotekarju dr. Avgustu Pirjevcu. Tam je preživel prvi dve leti življenja. Kasneje se je družina preselila v Tacen pod Šmarno goro. Po osnovni šoli je obiskoval Prvo državno realno gimnazijo v Ljubljani, na kateri je maturiral leta 1939.

Že kot devetnajstletnik je urejal revijo za leposlovje in kulturna vprašanja Slovenska mladina ter v Ljubljanskem zvonu (včasih pod psevdonimi) objavljal prevode besedil ruskih pisateljev in filozofske prispevke. Leta 1940 je v Zagrebu začel študirati agronomijo, vendar se je kmalu vrnil domov in se pridružil Komunistični partiji Slovenije. Takoj po okupaciji je postal aktivist Osvobodilne fronte. Jeseni leta 1941 je z ilegalnim imenom Ahac odšel v partizane, kjer je vse do konca druge svetovne vojne opravljal visoke vojaško-politične funkcije.

Po osvoboditvi je prevzel uredništvo časopisov Ljudska pravica (1945-1946) in Slovenski poročevalec (1946-1947), hkrati pa je postal vodja Uprave za agitacijo in propagando pri CK KPS. Kot član jugoslovanske delegacije je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu (1946).

Leta 1948 je vpisal študij primerjalne književnosti in slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Istega leta je bil aretiran in obsojen na sedem mesecev zapora s prisilnim delom. Študij je nadaljeval aprila 1949 ter leta 1952 diplomiral z delom Idejni temelji evropskega naturalizma, pod mentorstvom profesorja Antona Ocvirka. Po študiju je do leta 1962 delal na Inštitutu za literaturo SAZU. V tem obdobju se je veliko ukvarjal s slovensko moderno, zlasti s Cankarjem (O liriki slovenske moderne, Naša sodobnost, 1955; Oton Župančič in Ivan Cankar, Slavistična revija, 1959/60), uredil je zbrano delo J. Murna (I-II, 1954), začel urejati zbrano delo zbrano delo O. Župančiča (I-III, 1956-59, z J. Vidmarjem), na Dunaju (1954-55), v Parizu (1955-1956 ter 1962) in v Bordeauxu (1957) je raziskoval povezanost slovenske moderne s svetovno književnostjo. Doktoriral je oktobra 1961 na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo Ivan Cankar in evropska dekadenca in simbolizem. Novembra 1962 je bil tu izvoljen za izrednega profesorja svetovne književnosti, leta 1973 pa zaposlen kot redni profesor. Bil je urednik revije Sodobnost oziroma Naša sodobnost (1959-64), Problemi (1969-71) in zbirke Znamenja (1968-75).

Velik odmev so imeli Pirjevčevi pogledi na nacionalno problematiko. Sprva jih je sprožila polemika s srbskim pisateljem D. Ćosićem v reviji Sodobnost (l.1961-62), nekaj let kasneje pa nadaljnja razdelava teh pogledov v zborniku Vprašanje naroda na Slovenskem (1970).

Pirjevec se je v analizi književnih del opiral na moderne tokove evropske filozofije, v nekaterih samostojnih razpravah pa je skušal širše zajeti in opredeliti probleme moderne umetnosti, znanosti in kulture, zato je njegova teoretična misel presegla okvire slovenske in svetovne literarne vede. Lastno teorijo je, sicer v luči Heideggerjevega ''mišljenja biti'', razvil v dvanajstih obsežnih študijah, ki jih je pisal od leta 1964 do leta 1976 in so izhajale kot spremne besede k posameznim knjigam prve izdaje zbirke Sto romanov. V isti kontekst sodi kasneje napisana študija Andrićevega romana Most na Drini, ki sicer ni bila izdana v okviru zbirke in je zato pogosto spregledana, vendar se ravno v tej razvijejo teoretične razsežnosti, ključne za poglobitev in dopolnitev percepcije Pirjevčeve teorije in za boljše razumevanje njegove osebnosti (Novak).

Na Pirjevčevi rojstni hiši (Prvomajska 26 v Novi Gorici) je bila leta 1999 odkrita spominska plošča.


Izbor del:

Metafizika in teorija romana, 1992
Filozofija in umetnost in drugi spisi, 1991
Estetska misel Franceta Vebra, 1989
Strukturalna poetika, 1981
Evropski roman, 1979
Vprašanje o poeziji. Vprašanje naroda, 1978
Strukturalna poetika in literarna znanost, 1973
Uvod v vprašanje o znanstvenem raziskovanju umetnosti, 1968
Hlapci, heroji, ljudje, 1968
Ivan Cankar in evropska literatura, 1964



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1986, str. 1-4.
Kos, J. Dušan Pirjevec in evropski roman. Sodobnost, 1979, let. 27, št. 3, str. 306-324.
Kos, J. Nevarna razmerja. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda, 2011, str. 233-247.
Dolinar, D. Pirjevec, Dušan. V: Slovenska književnost, 1996, str. 349-351.
Virk, T. Možnosti in nemožnosti Pirjevčeve teorije romana. Primerjalna književnost, 1997, let. 20, št. 2, str. 1-28.
Novak, B. A. Analiza Andrićevega romana. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda, 2011, str.116-130.
Matajc, V. Obkrožanje neke pripovedne slike. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda, 2011, str. 102-115.
Smolej, T. "Hotel je stvari razumeti, ne pa kopirati." V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda, 2011, str.248-256.
Pirjevčev zbornik. Maribor: Obzorja, 1982.
Dušan Pirjevec. Ljubljana: Nova revija, 1998.
Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.
Marušič, B. Solkan v slovenski književnosti. V: Jako stara vas na Goriškem je Solkan, 2001, str. 340-349.





Glej tudi

link   Bibliografija Dušana Pirjevca
link   Wikipedija


Prispeval/-a: Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 4.12.2013, Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh