1.184 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PLANINC Natalija (Nataša)
Foto: Arhiv Natalije Planinc
Galerija slik

PLANINC, Natalija (Nataša)


Rojena: 
20. september 1945, Ribnica na Dolenjskem
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Starša Tamara Neručeva iz Evpatorije na Krimu (tedaj Sovjetska zveza, danes Ukrajina) in France Bregar iz Ribnice na Dolenjskem sta se spoznala med drugo svetovno vojno v Avstriji kot interniranca na prisilnem delu in se odločila za skupno življenje v Sloveniji. Natalija je osnovno šolo obiskovala v domači Ribnici, srednjo vzgojiteljsko v Ljubljani in Pedagoško fakulteto na Reki. V Piran se je z možem Radovanom in sinom Grišo iz Ljubljane preselila leta 1973. Čez tri leta se jima je rodil še sin Saša. Do upokojitve (2001) je bila zaposlena v Vrtcu Mornarček Piran, najprej kot vzgojiteljica in nato kot pomočnica ravnateljice. Leta 1995 je pridobila naziv Svetovalka, ki ga podeljuje Ministrstvo za šolstvo in šport RS. 

Že med delom v vrtcu so jo navdušili študijski krožki (ŠK), ki so neformalna oblika izobraževanja odraslih; tudi zato, ker je v njih prepoznala izziv za nadaljevanje svojega ustvarjalnega dela po upokojitvi. Leta 1995 je na Andragoškem centru Slovenije opravila usposabljanje za vodenje ŠK. Začela je s krožki za starše v vrtcu in do leta 2014 vodila in organizirala 48 krožkov. Po upokojitvi je poiskala vsebine, s katerimi bi pritegnila v krožke čim širši krog odraslih. Za rdečo nit vsebin je izbrala spoznavanje in odgovoren odnos do okolja v povezavi z ohranjanjem dediščine. V letih 2002 do 2003 je organizirala pet ŠK o zaščiti in ohranjanju dediščine z restavriranjem, ki so potekali pod strokovnim vodstvom restavratorja Leopolda (Poldeta) Belca. ŠK so časovno omejeni, zato si je skupaj s člani zastavila za nov cilj trajnejšo obliko delovanja. Junija 2003 je bilo ustanovljeno Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine »Anbot«, za predsednico je bila izvoljena Natalija Planinc. Pod njenim vodstvom je društvo postalo prepoznavno po številnih dejavnostih, s katerimi promovira ohranjanje tradicije in snovne ter nesnovne dediščine, bogati turistično ponudbo mesta Piran, spodbuja povezovanje ljudi, skupno ustvarjanje in medgeneracijsko povezanost, prenos tradicije na mlajšo generacijo in spoštljiv odnos do naše preteklosti, širi in ozavešča pomen prostovoljstva v družbi in vseživljenjskega učenja. V okviru delovanja društva Natalija organizira in vodi ŠK, od leta 2004 je vodja projekta Dnevi evropske kulturne dediščine v Piranu (DEKD), od leta 2009 vodja Točke vseživljenjskega učenja v Piranu, dejavna je na področju vzgoje za prostovoljstvo in mentorica študentom. Že s prvo prireditvijo DEKD v Piranu (2004) je bil prepoznan njen izjemen smisel za organizacijo in leta 2005 je bilo društvo izbrano za nosilca nacionalnega odprtja dnevov. Na temo »Nesnovna kulturna dediščina« so pripravili in usklajevali 60 prireditev. Poleg vodenja je ob tej priložnosti Natalija pripravila izviren način interpretacije kulturne dediščine - štirijezični interaktivni vodnik »Po sledeh piranske dediščine« v obliki zgibane barčice. Leta 2007 pa je pripravila zgibanko z opisi otroških iger dopolnjeno z risbami piranskih obzidnih mestnih vrat, ki jih je narisala Fulvia Zudič. Vsebinske priprave na vsakoletne DEKD v Piranu združuje z organizacijo strokovnih predavanj za člane in ostale zainteresirane in ŠK. Leta 2004 je društvo za ŠK Ohranjanje dediščine prejelo priznanje Andragoškega centra Slovenije, leta 2005 Plaketo občine Piran za vrhunsko organizacijo otvoritve državne prireditve DEKD 2005 ter za izjemen prispevek članov društva k razvijanju vrednote prostovoljnega dela občanov za promocijo kulturne in naravne dediščine in turističnih lepot Pirana in Slovenije in leta 2013 Posebno občinsko priznanje ob desetletnici društva. Društvo je leta 2012 pridobilo status društva v javnem interesu na področju kulture. Delovanje društva je prepoznala tudi stroka, ki ga navaja v strokovni literaturi kot primer dobre prakse. Natalija o tem predava na mnogih vabljenih predavanjih po Sloveniji, svoje znanje posreduje študentom na Visoki šoli za turizem Portorož -Turistica in piše strokovne članke.
 

Kot mentorica na področju vzgoje za prostovoljstvo za mlade je aktivna že od leta 2000, ko je najprej organizirala ŠK in nato prijavila projekt prostovoljnega dela mladih z mladimi. Na njeno pobudo se je v piranski občini začelo organizirano prostovoljstvo v osnovnih in srednjih šolah. Kot koordinatorica uličnega okrasja ob Prazniku Sv. Jurija, zaščitnika mesta Piran, in sočasnem Solinarskem prazniku je motivirala učence in dijake za sodelovanje pri izdelavi girland in okraševanju piranskih ulic. Prostovoljno delo izvaja in predstavlja tudi v piranskem Kriznem centru, pri Rdečem križu Piran in v Zaporih Koper.
Za svoje delo je dobila več priznanj: Priznanje Centra za socialno delo Piran ob 10 obletnici projekta »Piranski model« za ustvarjalno delo v projektu,1995; Priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije ob 20-letnici uveljavitve »športne značke« Zlati sonček, 1996; Plaketo občine Piran za dolgoletno, samoiniciativno in požrtvovalno delo ter prizadevanje za posodobitev predšolske vzgoje, 2001; Svečano listino Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju prometne varnosti, 2002; Steletovo priznanje Slovenskega konzervatorskega duštva za pomembne konservatorske restavratorske stvaritve in dosežke na področju varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, 2006; Priznanje Območnega združenja Rdečega križa Piran ob 50. obletnici RK Piran za predano delo; Priznanje Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja za posebne dosežke na področju vseživljenjskega učenja za leto 2009; Zlato vrtnico visoke šole Turistica za odličnost pri posredovanju znanja študentom in prizadevanju za njihovo poklicno uveljavitev v turističnem gospodarstvu, 2011; Priznanje občine Piran ob 10. obletnici Solinarskega praznika za aktivno vlogo pri organizaciji in razvoju te pomembne prireditve in s tem za prispevek k promociji avtohtone kulturne dediščine, 2012 ; Priznanje občine Piran »Zlati grb Občine Piran«, 2017 za dolgoletno uspešno delovanje na področju vseživljenjskega učenja odraslih in ohranjanja kulturne dediščine ter za številne izjemne rezultate, ki jih je dosegla kot soustanoviteljica in prva predsednica društva Anbot.

Izbor strokovnih člankov:

Društvo Anbot Piran je nastalo iz študijskih krožkov. V: Študijski krožki kot prispevek k razvoju lokalne skupnosti, 2013
Sodelovanje med ZPKZ Koper in društvom Anbot Piran. V: Sodelovati in se povezovati: bilten strokovnega srečanja, 2013
Kulturna dediščina in turizem. V: Etnologija in regije, 2007


Literatura
Ličen, N. et al. Ohranjanje kulturne dediščine na presečišču med andragogiko in kulturno antropologijo: študija primera: društvo Anbot. Andragoška spoznanja, 2012, letn. 18, št. 4, str. 74-87.
Planinc, N. Društvo Anbot Piran je nastalo iz študijskih krožkov. V: Študijski krožki kot prispevek k razvoju lokalne skupnosti, 2013, str. 49-53.
Tomšič, M. Neformalno izobraževanje odraslih in ohranjanje kulturne dediščine. Študija primera Društva Anbot: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 2013.

Ustni vir: Natalija Planinc, 2014
 


Glej tudi

link   Cobiss bibliografija
link   Intervju z Jasmino Kozina, 2004


Prispeval/-a: Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran
Zadnja sprememba: 17.12.2018, Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh