1.137 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PODGORNIK Baldomir
Foto: Osebni arhiv Baldomirja Podgornika, ki ga hranita nečak Marko Podgornik in nečakinja Duška Žitko
Galerija slik

PODGORNIK, Baldomir


Rojen: 
6. marec 1913, Gorenja Trebuša
Umrl:  29. april 1989, Portorož / Portorose


Kraj delovanja: 


Baldomir Podgornik je bil prvi poveljnik prve slovenske trgovske motorne ladje »Sirob« preimenovane v »Martin Krpan« prvega slovenskega pomorskega transportnega podjetja Slovenja-linije oziroma Splošne plovbe, ter prvi poveljnik prve slovenske čezoceanske ladje Splošne plovbe, tovorne parne ladje »Rog« ter prvi poveljnik popolnoma novih, v ladjedelnici Uljanik v Pulju za Splošno plovbo Piran zgrajenih tovornih motornih ladij: »Goranka«, »Trbovlje« in »Korotan«. Šest let je bil predstavnik Splošne plovbe Piran za Daljni vzhod v Tokyu in štiri leta direktor Luške kapitanije v Kopru. Pred vojno je plul kot častnik na trgovskih parnih ladjah Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, med vojno pa na šestih različnih tovornih oskrbovalnih ladjah, ki so plule v zavezniških konvojih.

Rodil se je kot prvi izmed šestih otrok staršema Filipu Podgorniku, učitelju in materi Mariji, roj. Lapanja. Osnovno šolo je obiskoval v Gorenji Trebuši in na Slapu ob Idrijci. Na Primorskem je končal še prvi dve leti šolanja na tolminski gimnaziji. Oče je v času fašistične oblasti zaradi zavedne nacionalne drže izgubil službo in družina se je preselila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, najprej v Celje in nato v Limbuš pri Mariboru. Baldomir je šolanje nadaljeval v Meščanski deški šoli v Mariboru. Med leti 1930 in 1934 je obiskoval Državno pomorsko akademijo v Kotorju, zatem pa šolo za rezervne oficirje v Sarajevu. Leta 1936 se je v Antwerpnu vkrcal na tovorno parno ladjo »Trsat«, najprej kot kadet, po opravljenem poročniškem izpitu trgovsko mornarice leta 1939 v Kotorju, pa kot 3. častnik krova. Kot 3. in 2. častnik krova je nato plul na tovorni parni ladji »Supetar«, ki jo je 12. junija 1942 pred obalo Mozambika torpedirala nemška podmornica. Del posadke, ki se je reševala pod njegovim vodstvom, je uspešno pripeljal do Durbana (Južna Afrika) in nato do New Yorka. Od januarja 1943 do oktobra 1945 je kot 2. častnik plul v zavezniških konvojih na šestih različnih tovornih oskrbovalnih ladjah. V Združenih državah Amerike se je spoznal s pisateljem in prevajalcem Luisom Adamičem in v sodelovanju z njegovim društvom finančno pomagal narodnoosvobodilni vojni v domovini. Med postanki na kopnem je bil 12. januarja 1943 na pogrebu Nikole Tesle v New Yorku, 26. januarja 1945 je prisostvoval ustanovnemu zasedanju Organizacije združenih narodov. Po vojni je najprej delal na Pomorski direkciji v Londonu. Septembra 1946 je kot 1. častnik krova s tovorno parno ladjo »Kozara« priplul na Reko in decembra opravil kapitanski izpit na Pomorski akademiji v Dubrovniku. Julija 1953 se je zaposlil v prvem podjetju slovenske trgovske mornarice, tedaj poimenovanem Slovenija-linije, oktobra 1954 Splošna plovba. Dne, 18. septembra 1953 je v Rotterdamu prevzel motorno tovorno ladjo, ki so jo najprej poimenovali »Sirob«, kasneje »Martin Krpan« in z njo priplul v Piran. To je bila prva tovorna ladja Splošne plovbe, primerna za plovbo po Sredozemskem morju. Poveljeval je prvi slovenski posadki, ki se je na to ladjo vkrcala v Piranu aprila 1954 in odplula na prvo pot proti Dubrovniku, kjer je vkrcala les za Turčijo. To je bil začetek slovenske pomorske plovbe. Oktobra 1954 je v Londonu prevzel prvo slovensko čezoceansko tovorno parno ladjo »Rog« in kot poveljnik na njej plul štiri leta. Do leta 1963 je kot poveljnik plul še na tovornih motornih ladjah »Goranka«, »Trbovlje« in »Korotan«. Izkrcal se je 8. februarja 1963 v Tokiu, kjer je predstavljal Splošno plovbo za daljni vzhod. V Tokiu se je poročil z Američanko Kristino Böhm. Po vrnitvi v Slovenijo, leta 1970, je štiri leta vodil Luško kapitanijo Koper. Preden je bil upokojen, decembra 1974, je še nekaj mesecev delal na predstavništvu Splošne plovbe v San Franciscu. V svoji hiši na Bernardinu pri Portorožu je dočakal 76 let. Rad je imel naravo in se ljubiteljsko ukvarjal z vrtnarstvom. Pokopan je na piranskem pokopališču.





Literatura

Osebni arhiv Baldomirja Podgornika, ki ga hranita nečak Marko Podgornik in nečakinja Duška Žitko
Jan, Milica: Baldomir Podgornik, nekrolog. V: Informator, Glasilo Splošne plovbe, št. 3, 1989, str. 7
Derganc, Ciril. Osebne mape: Zbirka Moje ladje p/l Rog, I. in II. del
Derganc, Ciril: Na morjá široki cesti : potopisni spomini pomorščaka, Maribor, 2004, str. 18
Derganc, Ciril: Kako sem postal pomorščak. V: Navtika, letnik 4, št. 2, 2003, str. 106–108
Derganc, Ciril: Prvo in drugo potovanje z Rogom. V Navtika, letnik 4, št. 3, 2003, str. 104–106
Derganc, Ciril: Z Rogom okoli sveta. V: Navtika, letnik 4, št. 6, 2003, str. 96–99
Derganc, Ciril: V Deželi vzhajajočega sonca,. V: Navtika, letnik 4, št. 7/8, 2003, str. 96–99
Derganc, Ciril: Ponovno na Rogu doma. V: Navtika, letnik 4, št. 9, 2003, str. 88–91
Derganc, Ciril: SOS na Indijskem oceanu. V: Navtika, letnik 4, št. 10, 2003, str. 86–88
Derganc, Ciril: Zadnje leto na Rogu. V: Navtika, letnik 4, št. 11, 2003, str. 90–02
Derganc, Ciril. Šeherezada, slepa potnica na ladji ROG. V: Navtika, letnik 4, št. 11, 2003, str. 82–84
Dvajset let Splošne plovbe, Piran, 1974, str. 13
Podgornik, Milan: Usodna obdobja, samozaložba, Portorož, 2006, str. 52 in 126–165
Žitko, Duška: ROG prva slovenska čezoceanska ladja in kapitan Baldomir Podgornik: katalog razstave. Pomorski muzej – Museo del Mare »Sergej Mašera« Piran - Pirano, Piran, 2015
Žitko, Duška: Baldomir Podgornik (1913 – 1989). V: Pot domov : katalog razstave. Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, 2015, str. 107-108



Glej tudi

link   Cobiss bibliografija o Baldomirju Podgorniku


Prispeval/-a: Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran
Zadnja sprememba: 5.12.2017, Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh