1.138 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PREGELJ Ivan
Foto: Arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin
Galerija slik

PREGELJ, Ivan


Rojen: 
27. oktober 1883, Sv. Lucija (Most na Soči)
Umrl:  30. januar 1960, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Starši so mu zgodaj umrli, zato je njegovo vzgojo prevzel domači župnik Jože Fabijan, ki ga je poslal na šolanje v Gorico. Po dveh letih pripravnice v Alojzijevišču je obiskoval gimnazijo, po maturi 1903 je bil nekaj časa v bogoslovju, nato pa je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju ter leta 1908 promoviral z disertacijo o Rogerijevem delu. Pregljevi prvi pesniški poskusi segajo v gimnazijska leta, ko je po večini objavljal v dijaški Zori pod psevdonimi Ivo Zoran, I. Mohorov in P. Petrič. Kot gimnazijski profesor je leta 1909 začel službovati v Gorici, nadaljeval pa v Pazinu (1910-1911), Idriji (1911-1912), Kranju (1912-1924) in Ljubljani (1924-1938). V 55. letu starosti ga je zadela kap, zato je opustil poučevanje in opravljal lažja dela. Leta 1946 se je upokojil, nato pa je zaradi bolezni opustil tudi slovstveno delo.
Pregelj je začel s poezijo, vendar se je kasneje posvetil samo pripovedni prozi, deloma tudi dramatiki. Svoja glavna dela je spisal med 1915 in 1925, v času razmaha slovenskega ekspresionizma. Del njegovega ustvarjanja pripada književnosti med moderno in ekspresionizmom, drugi del pa je izviral iz tradicije romantičnega realizma iz 19. stoletja, kamor sta spadala tudi Jurčič in Tavčar. Pisal je predvsem zgodovinske romane in večerniške povesti.
S svojim slogom se uvršča med največje slovenske stiliste. Pogosto je posnemal svetopisemski slog ter uporabljal precej arhaičen in folkloriziran jezik, posejan z nemškimi, italijanskimi in latinskimi frazami. Njegov opus lahko delimo na dva dela: prvi del predstavlja katoliško vzgojna povest, drugi pa problemsko zasnovan zgodovinski roman, za katere je snov črpal predvsem iz kmečkih uporov. Leposlovni konec je sklenil z izdajo Izbranih spisov (1928- 1935). Ukvarjal se je s pisanjem kritik, literarnih pregledov in literarnih portretov ter prevedel nekaj del.
V dvajsetih letih 20. stoletja je veljal za osrednjega slovenskega pripovednika po Cankarju. Njegova dela so obravnavana v vseh povojnih slovstvenih zgodovinah, po njem pa je poimenovana tudi osnovna šola v Rupah na Goriškem.

1910 pesniška zbirka Romantika
1913 Mlada Breda
1915-1916 Tlacani (1927 kot Tolminci)
1918-1919 Zadnji upornik (1928 kot Štefan Golja in njegovi)
1920 Plebanus Joannes
1921 Matkova Tina
1921 Azazel
1922 Peter Pavel Glavar
1923 Bogovec Jernej
1933 Thabiti kumi (v Sodobnosti)
1962-1970 Izbrana dela I-VII. (uredil in opombe napisal France Koblar)
2002 Zbrano delo I. (uredil in opombe napisal Janez Dolenc)
2005 Zbrano delo II. (uredil in opombe napisal Janez Dolenc)





 


Literatura
Album slovenskih književnikov, Ljubljana 2006.
M. Dolgan: Izbrane Pregljeve novele, Thabiti kumi, Ljubljana 1983.
M. Hladnik: Ivan Pregelj v službi Mohorjeve, Mlada Breda, Ljubljana 1992.
J. Kos: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1989.
J. Mušič: O Ivanu Preglju, Plebanus Joannes, Ljubljana 1988.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Knjiga 2, Ljubljana 2008.
Ivan Pregelj, Ljubljana 1999.
B. Pregelj: Moj oče, Ljubljana 1983.
Pregljev zbornik, Ljubljana 1984.
Pregljev zbornik, Most na Soči 2003.
Primorski slovenski biografski leksikon, Snopič 12, Gorica 1986.
F. Zadravc: Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja, Ljubljana 1974.
France Koblar: Ivan Pregelj. Poizkus monografije; v: I. Pregelj, Izbrana dela VII. Celje 1970, str. 401-520.
Marjan Dolgan: Kompozicija Pregljevega pripovedništva, Koper 1983.
Taras Kermauner: Ljubezen mater je presegla pravico moža; v: I. Pregelj: Plebanus Joannes, Maribor-Koper (Iz slovenske kulturne zakladnice, 23) 1985, str. 181-303.
Hermina Jug-Kranjec: Pregljev roman Bogovec Jernej; Poetika in semantika pripovedi, Ljubljana 1994.
Marjan Dolgan: Tri ekspresionistične podobe sveta; Pregelj, Grum, Jarc. Ljubljana 1996.
Marjan Dolgan: Meje medicine ali zdravnik Anton Muznik v prozi Ivana Preglja; v: M. Dolgan, Slovenska književnost tako ali drugače, Ljubljana 2004, str. 53-66.
France Koblar: Ivan Pregelj, Dom in svet 1924, str. 36-41.
France Koblar: Ivan Pregelj. V: Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1952, str. 481-486.
Tine Debeljak: Ivan Pregelj. Monografična študija ob petdesetletnici. Dom in svet 1933, str. 374-411.
Ivan Pregelj: Moj svet in moj čas. Izbral, uredil, uvod in opombe napisal Tine Debeljak. Buenos Aires 1954
Marjan Dolgan: Ivan Pregelj. V: Literarni atlas Ljubljane. Ljubljana 2014, str. 158-162.
Marjan Dolgan: Literarni, gledališki in filmski prostor pri Ivanu Preglju. V zborniku: Prostori slovenske književnosti. Ljubljana 2016, str. 263-279.







 


Glej tudi

link   dLib
link   Slovenski biografski leksikon
link   Š. Mrak: Ivan Pregelj - malo znani izobraženec z Mosta (25.10.2010)


Prispeval/-a: Katja Ozebek, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 15.2.2016, Katja Ozebek, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh