1.127 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PREMRL Božidar Franc
Foto: osebni arhiv
Galerija slik

PREMRL, Božidar Franc


Rojen: 
3. februar 1947, Vipava
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Božidar Franc Premrl se je rodil očetu Karlu Premrlu in materi Marti, rojeni Jamšek. Osnovno šolo je obiskoval v Vipavi, gimnazijo pa v Novi Gorici, kjer je maturiral leta 1966. Leta 1971 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1988 je tam vpisal še podiplomski študij etnologije – smer muzeologija in konservatorstvo s temo magistrske naloge Kamnarstvo na Primorskem v 20. stoletju. Magisterija ni dokončal, se pa odtlej ves čas posveča raziskovanju tradicionalnega kamnarstva in kulture kamna.

Po končanem študiju je nekaj let delal v Ljubljani kot samostojni prevajalec. Od 1974 do 1983 je urejal revijo Varnost v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, nato je dolga leta delal kot svetovalec za področje založništva na Kulturni skupnosti Slovenije, kasneje Ministrstvu za kulturo. Leta 2002 je postal svetovalec za področje kamnite dediščine v Upravi za kulturno dediščino pri istem ministrstvu, od 2004 do upokojitve pa je delal kot konservator v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Terenske in arhivske raziskave kamnarstva in kulture kamna je opravljal večji del na Primorskem, pa tudi v drugih slovenskih pokrajinah in v italijanskem zamejstvu. Na področju kamnite dediščine je raziskoval stavbno zgodovino številnih primorskih cerkva in kamnitih znamenj, zlasti kamnitih križev, in pri tem odkril mnogo imen ustvarjalcev te doslej pretežno anonimne arhitekture. Sistematično se je ukvarjal s popisovanjem kamnoseških znakov na Primorskem in drugod ter ugotovil, da so jih uporabljali še v 18. stoletju in celo v drugi polovici 19. stoletja. Posebej se posveča epigrafiki – popisovanju in proučevanju napisov v kamnu in na drugih trdih nosilcih, predvsem na zvonovih. V ta namen je pripravil metodologijo za opisovanje srednjeveških in novoveških napisov oz. napisnih kamnov in leta 2002 s prof. Lucijanom Bratušem izdelal terminologijo za različne oblike črk in števk ter njihovih sestavnih delov; na podlagi tega je v svojih objavah o kamniti dediščini, v katerih napisom praviloma posveča posebno pozornost, vpeljal primerjalno metodo za identificiranje oziroma atribuiranje napisnih kamnov njihovim ustvarjalcem.

Rezultate svojih raziskav je začel objavljati v zbornikih in revijah. V zbornikih muzejskih poletnih delavnic v Rogatcu, ki ju je izdal Muzej novejše zgodovine Celje v letih 1993 in 1995, sta bila objavljena prispevka Ložanski kamen in kamnarji ter Kamnarske bajte v Logu, v zbornikih poletne raziskovalne delavnice v Podsredi iz let 1995 in 1997 pa prispevka Kamnarstvo na Kozjanskem ter Odkrivanje kamnoseških znakov na zunanjščinah sakralnih objektov na Sv. gorah nad Podsredo. Krajevno glasilo Vipavski glas mu je v letih 1995 in 1996 v petih nadaljevanjih objavilo članek Vipavski portali, leta 1997 pa mu je sledil še članek Vipavski portali – kamen in njegovi mojstri. V zborniku XI. mednarodnega gliptografskega kolokvija, ki je izšel leta 2000 v Belgiji, so natisnili referat Kamnoseški znaki na železniški arhitekturi v Sloveniji v 19. stoletju. Primer: železniška postaja Divača.

V svojih nadaljnjih delih: monografijah, strokovnih in poljudnih člankih, leksikonskih geslih, drobnih tiskih in predavanjih v Powerpointu je obravnaval predvsem:
- kamnoseške in zidarske mojstre ter druge kamnarje od 15. do 20. stoletja, ki so delovali na Krasu, Vrhéh, Pivki, v Brkinih in okolici Trsta;
- stavbno zgodovino številnih cerkva in zvonikov na Primorskem in v italijanskem zamejstvu;
- kamnite križe na južnem Primorskem; pripravil je tudi razstavo Pokrajina kamnitih križev v Slavini na Pivki (2001) in napisal besedilo za dokumentarni film Dežela kamnitih križev (2011).

Pri konservatorskem delu je poleg posamičnih konservatorskih programov in smernic pripravil program konservatorsko-restavratorskih posegov Kamnita znamenja (križi) na Pivki, v katerem je zajetih trinajst takih znamenj (2006), ter dva elaborata Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem in izvor gradiva zanjo (2003 in 2005). Sodeloval je tudi pri konkretnih konservatorsko-restavratorskih posegih na takšnih kamnitih objektih.

Za ohranjanje kamnoseške dediščine je leta 2013 prejel priznanje Občine Pivka, za knjigo Kraški kruh pa leta 2017 Murkovo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo.

Božidar Franc Premrl



Dela (izbor):
Slavno županstvo v Koprivi. Zgodovina iz turna sv. Elije, 2018. (Z dodatkom: Kraški kruh. Vas Kopriva – njeni kamnolomi in kamnarji. Post festum.)
Kraški kruh. Vas Kopriva – njeni kamnolomi in kamnarji, 2016
Po poteh kamnitih križev na Pivki in v Košanski dolini,
2016
Kladvo Pouleta Hadasovega. Kamnosek Pavel Puppis - Hadasov iz Tomaja in njegova dela, 2008. (Z dodatnima knjižicama: Kladvo Pouleta Hadasovega. Kamnosek Pavel Puppis - Hadasov iz Tomaja in njegova dela. Post festum II, 2015; Kamnoseki Pupis v Kazljah in njihova dela, 2015)
Podpisano s srcem. Kraška kamnoseška rodovina Guštinov skozi stoletja. Repentabor – Sežana – Opčine – Griže na Vrheh, 2014
Po poteh kamnitih križev v Pivki in okolici, 2014
Cerkev sv. Jurija in Tabor med Brkini in Krasom, 2012 (urednik). Članka: Cerkev sv. Jurija pri Taboru nad Bačem pri Materiji in njena zgodovina; Nekdanje gospodarsko in versko življenje Krašánov v luči urbarjev cerkve pri Taboru.
Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu. Ob stoletnici njene dograditve, 2012
Cerkvi sv. Mihaela in sv. Jurija in nabožna znamenja v Šmihelu pod Nanosom
, 2011
Cerkev sv. Neže v Krajni vasi na Krasu
, 2011
Briški teri. Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih, 2011
Župnijska cerkev sv. Štefana mučenca v Brezovici in njena stavbna zgodovina, 2010
Cerkev sv. Brikcija pri Naklem
, 2010
Pričevanja škocjanskih kamnov in Škocjancev. Ob štiristoletnici cerkve sv. Kancija, Kancijana in Kancijanile v Škocjanu
, 2007 (soavtor in sourednik). Članek: Cerkev sv. Kancijana in tovarišev v Škocjanu, njena stavbna zgodovina in napisi.
Turni, teri, lajblci, preslice. Zgodbe zvonikov s Krasa in okolice
, 2007
Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika na razkrižju treh svetov: Brkinov, Krasa in Istre, 2005



Literatura
Knez, O. Po kraškem kruhu še slavno županstvo, Goriška, 17. 4. 2018, št. 4.
Jardas, A. Kastafci po Kranjceh, Glas kastavski, oktober 2017, št. 73.
Rupnik Ženko, V. Kamniti križi – pivška značilnost in ponos, Primorske novice, 5. 11. 2016, leto 70, št. 257, str. 7.
Urbančič, V. »In na Krasu živi Kraševec, ki je prav tak kot kamen«, Delo, 25. 10. 2016, leto 58, št. 249, str. 14.
Knez, O. Kamnita dediščina in njeni ustvarjalci, Goriška, 10. 8. 2016, leto 15, št. 8, str. 11.
Knez, O. Nova knjiga o kraških kamnarjih Božidarja Premrla, Kraški obzornik, avgust 2016, letn. 18, št. 4, str. 27.
Zidar, N. Kamnoseki Pupis v Kazljah in njihova dela, Kraški obzornik, januar 2016, št. 1.
Žajdela, I. Kraška kamnoseška družina Guštinov, Družina, 16. 11. 2014, št. 46.
Počkar, T. Na Vrheh aktivni tudi letos, Kraški obzornik, oktober 2014, št. 5.
Macarol, B. Podpisano s kamnitim srcem, Primorske novice, 23. 8. 2014, leto 68, št. 195, str. 16–17.
Žajdela, I. Cerkev sv. Jurija, Družina, 11. 8. 2013, št. 32.
Žajdela, I. Črni Kal, Družina, 30. 9. 2012, št. 39.
Žajdela, I. Dežela kamnitih križev, Družina, 13. 11. 2011, št. 46.
Pivka – dežela kamnitih križev, Pogovor z Božidarjem Premrlom, raziskovalcem kamnite dediščine na Primorskem, Pivške novice, 2005, št. 1.

Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh