1.182 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
RACE Boris - Žarko
Foto: splet
Galerija slik

RACE, Boris - Žarko


Rojen: 
31. oktober 1961, Hrpelje (občina Hrpelje-Kozina)
Umrl:  26. april 1995, Trst


Kraj delovanja: 


Rojen je v Hrpeljah. Po izobrazbi je bil gradbeni tehnik, za kar se je usposobil na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Poklic je opravljal od leta 1937, tudi med ilegalnim odporniškim delom v Ljubljani. Zbiral je orožje, širil ilegalni tisk in oskrboval skladišča s tehničnim materialom. Po reorganizaciji OF je bil povezan z dvema sabotažnima skupinama. V decembru 1941 se je rpeko arhitekta Mihevca vključil v delo centralnetehnike KP Slovenije. 

Vodil je tehniko Petrač, od avgusta 1942 do aprila 1943 pa tehniko na Kodeljevem. Ko so italijanske okupacijske oblasti njeno delovanje odkrile, je bil junija 1943 obsojen na 30 let zapora v kaznilnici v Parmi, od koder so ga izpustili decembra 1943. Od začetka januarja 1944 je bil aktivni partizanski učitelj v Hrpeljah, nato je prevzel vodstvo tehnike Slavnik v Brkinih. Junija 1944 je postal načelnik gradbenega odbora Pokrajinske tehnike pokrajinskega komiteja KPS za slovensko Primorsko, nato namestnik pokrajinskega tehnika za Primorsko. Njegovo delo so Partizanske tehnike in tiskarne Slovenija, Slavnik in Doberdob.
Ob osvoboditvi 1945 je vodil tehnični oddelek urada za tisk pri Pokrajinskem NOB odboru v Trstu. Marca 1946 je začel delati v pisarni PNOO, marca 1947 pa je postal sekretar gospodarske komisije pri PNOO. V letu 1951 je bil angažiran pri gradnji Kulturnega doma v Trstu, ki so ga odprli decembra 1964. Gradbeništva se je lotil 1953 po sili razmer kot samostojni podjetnik. Član KPS je postal novembra 1942, po razkolu včasu kominforma pa član tajništva CKKP za STO. Od 1949 je bil tajnik Slovensko-hrvaške prosvetne zveze (danes Zveze KD), do leta 1957, ko je postal njen podpresednik. Leta 1954 je bil soustanovitelj SKGZ in od začetka član njenega izvršnega odbora. Od leta 1964 do 1987 je opravljal funkcijo predsednika SKGZ. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941, prejel pa je tudi številna odlikovanja in priznanja. Poročila, analitične zapise, polemične in priložnostne članke je objavljal v Primorskem dnevniku, Jadranskem koledarju, občasno v Delu, Naših razgledih in v raznih zbornikih. Podpisal je tudi zbirko govorov, razmišljanj in člankov Razlogi za vztrajanje.
2. novembra 2016 so v spominskem parku na Kozini otvorili njegov doprsni kip v spomin na padle vojne žrtve.




 


Literatura
Zapis je povzet po članku v Občinskem glasilu, nov. 2016, št. 9, letnik XIX, brez podpisa avtorja. 


Glej tudi



Prispeval/-a: Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana
Zadnja sprememba: 14.1.2019, Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh