1.191 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
REJEC Albert (Berti)
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

REJEC, Albert (Berti)


Rojen: 
6. april 1899, Tolmin
Umrl:  27. oktober 1976, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Bil je starejši brat Maksa Rejca. Osnovno šolo je obiskoval v Tolminu, v Gorici pa klasično gimnazijo do prve svetovne vojne, zaradi katere je odšel v begunstvo v Jugoslavijo. Maturiral je leta 1918 na Škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Vojaštvu v prvi svetovni vojni se je izognil zaradi telesne šibkosti. Leta 1919 se je zaposlil kot tolmač na italijanski podprefekturi v Tolminu in ostal tam do 1922. Tega leta se je vpisal na študij prava najprej v Padovi ter nato v Rimu, kjer je sočasno delal kot tolmač za slovenski in nemški jezik na najvišjem državnem upravnem sodišču. Ker je sodeloval v protifašističnih pouličnih bojih ob napadu fašističnih legij na Rim, je kmalu izgubil službo. V Rimu je ostal do leta 1924. Pisal je dopisnice političnemu društvu Edinost v Trst in komuniciral s slovenskima državnima poslancema Virgilijem Ščekom ter Josipom Wilfanom, nekaj časa pa tudi s hrvaškim državnim poslancem dr. Stangerjem. Ko je leta 1924 zbolel za tuberkulozo, se je vrnil v Tolmin, kjer je študiral jezike. Leta 1925 se je preselil v Gorico in se zaposlil kot tajnik društva Edinost za goriško območje. S Francetom Bevkom je sodeloval pri urejanju goriških strani v dnevniku Edinost in v Novicah. V okviru planinskega društva je skupaj z Zorkom Jelinčičem organiziral več izletov in pohodov kakor tudi predavanj, tečajev in drugih dijaško-študentskih dejavnosti, ki so bila vsa obarvana s propagando proti fašizmu in krepitvijo narodne zavesti. Leta 1927 je na sestanku na Nanosu s sodelavci ustanovil ilegalno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) in dolgo časa deloval kot njen vsesplošni vodja. Po ukinitvi slovenskih šol leta 1925 se je intenzivneje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika: razdeljeval je abecednik Prvi koraki in organiziral ilegalni pouk v slovenščini. V letih 1926 in 1927 sta Albert Rejec in Zroko Jelinčič organizirala tajne kanale, po katerih so prenašali ilegalno literaturo in orožje: Bohinj - Baška grapa - Gorica in Bohinj - Žabče. Konec leta 1928 je policija odkrila tajne kanale in razglasila tiralico ter visoko nagrado na Alberta Rejca. Februarja 1929 je čez Bohinjske hribe zbežal v Ljubljano, kjer je ojačal ilegalno delovanje organizacije TIGR ter z Justom Godničem, Danilom Zelenim in Antonom Černačem ustanovil tajni odbor s ciklostilno tiskarno, v kateri so enajst let razmnoževali časopis Svobodo, vmes pa tudi Borbo, Ljudsko fronto, Stražo ob Soči in ogromno število letakov. Vsa literatura je bila namenjena Primorski, največ pa je za omenjene časopise napisal Albert Rejec. Kljub temu, da je kasneje zbežal v Beograd, je redno prihajal v Slovenijo in ohranjal protifašistično dejavnost ter stike z ilegalnimi organizacijami na primorski strani. Od leta 1939 do 1940 je bil pod tajnim imenom Anton Mladen generalni tajnik in kasneje član izvršnega odbora Zveze jugoslovanskih emigranstskih združenj iz Julijske krajine, ki je imela sedež v Beogradu. S sestanki v Innsbrucku, Zürichu in Parizu je dosegel mednarodno priznanje slovenske in hrvaške manjšine v Italji.  
Pred drugo svetovno vojno je navezal stike z begunci iz Nemčije in Avstrije ter prek angleške protifašistične organizacije Intelligence Service vzpostavil dobavo razstreliva v Beograd, od tam pa v Italijo in Avstrijo. Ker je leta 1940 jugoslovanska vlada izdala proti njemu tiralico, se je do marca 1941 skrival v ilegali v Beogradu in Srbiji. V letih 1944 in 1945 je bil v različnih vojaških partizanskih enotah. Od 1945 do 1948 je bil zaposlen pri tiskovnem uradu predsedstva vlade SRS, potem pa je do prisilne upokojitve leta 1959 delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja Univerze v Ljubljani. V tem času se je ukvarjal predvsem z Benečijo; organiziral je tudi strokovna predavanja in izlete v Benečijo ter Rezijo.
Njegova obširna bibliografija obsega več kot 150 enot. 
29. 9. 1985 so Albertu Rejec odkrili spominsko ploščo v rodnemu Tolminu na hiši Zalog 1.

Komu Trst, 1953
Slovenci v Italiji in na Svobodnem tržaškem ozemlju, 1955
Tolminska med dvema vojnama, 1956
Bibliografija o problemih obmejnih pokrajin ob jugoslovansko-italijanski meji: 1951 - 1958, 1959
Dve podobi mesta Gorice, 1964 
Rezija: domače skrbi, 1965
Sto let Beneške Slovenije v Združeni Italiji, 1966 
V zgodovinski senci Starogorskega obzidja, 1967
Nasledki emigracije v Beneški Sloveniji v šestdesetih letih tega stoletja, 1968 
Rezija 1970 in še naprej, 1971 
Demografski premiki v širšem obmejnem pasu zahodne Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine v polstoletju 1910-1961, 1972
Cerkev v slovenskem zamejstvu, 1973
Pričevanja o TIGR-u, 1995 (soavtor)


Literatura
A. Vovko: Albert Rejec (Tolmin 6.6.1899 - Ljubljana 28.10.1976): in memoriam, Zgodovinski časopis (1978), št. 1/2, str. 143-144
A. Vovko: Bibliografija Alberta Rejca, Zgodovinski časopis (1978), št. 1/2, str. 144-147
B. Marušič: Domovina, kje si?: zbornik ob stoletnici rojstva Alberta Rejca (1899-1976)
D. Sardoč: Tigrova sled: pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom, Trst 1983
J. Koren: Albert Rejec, Jadranski koledar (1977), str. 83-84
L. Berce: Albert Rejec: ploden in pronicljiv publicist: (ob 70-letnici), Jadranski koledar (1969), str. 64-66
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 13, Gorica 1987, str. 177-182 
T. Rutar: Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije TIGR na Tolminskem 1927-1940, Tolminski zbornik (1975), str. 315-361
T. Srebot - Rejec: Partija in tigrovci: medvojna in povojna usoda nekaterih vodilnih tigrovcev, Ljubljana 2006


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   Nika Kikelj: Tigr od leta 1927 do 1940
link   Tomaž Vuk: Pojmovanje TIGR-a pred in po osamosvojitvi Slovenije
link   Društvo TIGR


Prispeval/-a: Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 9.1.2013, Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh