1.197 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SAKSIDA Ernest
Foto: Spletna stran Misijonsko središče Slovenije
Galerija slik

SAKSIDA, Ernest


Rojen: 
15. oktober 1919, Dornberk
Umrl:  13. marec 2013, Corumbà (Brazilija)


Kraj delovanja: 


Rodil se je očetu Jožefu, kmetu, in materi Jožefi, rojeni Vodopivec. Po končani osnovni šoli je dve leti študiral v goriškem Alojzijevišču in malem semenišču, nižjo gimnazijo pa je končal v Bagnolu pri Turinu. Leta 1935 je odšel kot misijonar v pokrajino Mato Grosso do Sul v Brazilijo. 1937. je postal selezijanec, nato nadaljeval teološki študij in bil posvečen 1946. leta. Svojemu misijonskemu poklicu je ostal zvest 78 let, vse do svoje smrti.

Zlata doba njegovega misijonskega dela se je začela leta 1961, ko je v leseni baraki v najrevnejšem predmestju v Corumbà ustanovil Don Boskovo deško mesto – vzgojni socialni in karitativni projekt, v okviru katerega je bilo do sedaj več kot 20 000 mladih fantov in deklet deležnih vzgoje in izobraževanja, kar jim je odprlo lepšo prihodnost.

Pred ustanovitvijo deškega mesta, ki ga je imenoval tudi Slovensko mesto, je Ernest Saksida deloval v salezijanskem zavodu sv. Terezije v imenitnem predelu mesta Corumbà. Ob nedeljah popoldne se je podal na ogled obrobja mesta, kjer je odkril svet revščine, bede in kriminala ter sklenil, da bo ta svet postal njegov. Dolgo časa je delal brez podpore, potem pa so začeli prihajati sodelavci, pomočniki in drugi salezijanci. Organiziral je pomoč, zlasti v Italiji, Sloveniji, Španiji, Franciji in Braziliji. Stalno pomoč je prejemal od »botrov«, ki so se zavezali, da bodo »posvojili« otroke in jim omogočili, da se izšolajo. Tako je ustvaril sodoben splet stavb: razne poklicne šole, igrišča, gledališče, kinodvorana, jedilnica, telovadnica, ambulante, cerkev sv. Janeza Boska. Ob njegovi podpori je tudi okolica deškega mesta premagala socialno in ekonomsko revščino.

Za svoje delo je prejel številna odlikovanja države Brazilije, ki mu je med drugim leta 2005 podelila častni doktorat, pošta je izdala znamko z njegovo podobo, po njem so imenovane nekatere šole. Občina Nova Gorica ga je leta 1996 ob 700-letnici rojstnega Dornberka razglasila za častnega občana. V Braziliji je izšlo v portugalščini deset knjig, ki govorijo o njegovem delu. Leta 2012 je Jože Možina s svojo ekipo v Corumbà posnel tudi dokumentarni film o življenju in delu Ernesta Sakside.


Dela:
Pustite otroke k meni, 1996.




Literatura
Saksida, F. Smrt misijonarja Ernesta Sakside je močno odjeknila v Dornberku, a tudi v Rojanu. V: Koledar Goriške Mohorjeve: za leto 2014, 2014, str. 221–222.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 993.
Saksida, E. V zelenem peklu božje zapovedi ne veljajo: pogovor z misijonarjem. Delo, 1989, št. 191, str. 24.
Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1987, str. 269–270.



Glej tudi

link   Wikipedija
link   Misijonsko središče Slovenije
link   Don Bosco Slovenija
link   Ognjišče


Prispeval/-a: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 8.9.2014, Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh