1.196 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SCHLEGL (SCHLEGEL) Avgust
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

SCHLEGL (SCHLEGEL), Avgust


Rojen: 
24. avgust 1856, Šturje (Ajdovščina)
Umrl:  7. maj 1908, Šturje (Ajdovščina)


Kraj delovanja: 


Oče Filip je bil železarski mojster in industrijalec, potomec družine Schlegel, ki je sredi 17. stoletja razvila železarstvo na Fužinah nad Ajdovščino, mati Marijana Fabijani pa je prišla iz Kobdilja.
Schlegel je obiskoval šolo doma in nato v Gorici, slikarstvo pa je študiral v Benetkah in Firencah, in se izpopolnjeval v Rimu. Po vrnitvi domov je prevzel očetovo gospodarstvo, zaposlen je bil kot občinski tajnik v Ajdovščini, v Šturjah pa je bil trikrat izvoljen za župana. Opravljal je tudi tajniške posle pri Hranilnici in posojilnici ter okrajni bolniški blagajni v Ajdovščini. Bil je ustanovitelj podružnice Slovenskega planinskega društva (1903) in njen prvi načelnik. Obvladoval je angleški, francoski, italijanski, španski in več slovanskih jezikov. Prijateljeval je z Milanom Klemenčičem, skupaj sta odhajala v ajdovsko okolico in tam iskala primernih slikarskih motivov. Priča tega prijateljstva je na primer Klemenčičeva slika, nastala 15. oktobra 1905, na kateri je upodobil Schlegla, kako stoje slika ob poti proti Gorenjam. Ta krajinski motiv je istočasno naslikal tudi Schlegel, vendar ga ni dokončal. 1905 je Schlegel upodobil pokrajino s Kovka nad Šturjami in jo poklonil prijatelju. Klemenčič je Schlegla naslikal tudi na mrtvaškem odru.


Schlegel je veliko slikal cerkvene podobe. V cerkvi v Šturjah je njegova Rožnovenska Marija, več podob je narisal tudi za cerkvico Sv. Antona Padovanskega na Fužinah in freske v cerkvi v Budanjah.

Ukvarjal se je tudi s portreti, ki pa so v glavnem v zasebni lasti.
Umetnostni zgodovinar Marko Vuk je zapisal, da Schleglova slikarska dela razodevajo ustvarjalca, ki ostaja v okvirih realizma in tradicije, v motivih nabožne vsebine pa je blizu likovni kulturi, ki so jo širili slikarji nazarenske smeri. Bil je javni delavec in umetnik širokega obzorja in mnogih zanimanj.



Literatura

Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 13. Gorica, 1987, str. 313-314
Vuk, Marko: Doprinos k osvetlitvi pionirskega obdobja modernega slikarstva na Primorskem. Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. Št. 3 (1976), str. 199-203




Glej tudi



Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 27.8.2013, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh