1.196 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SELJAK Ivan - Čopič
Foto: Idrijski razgledi, 1990, št. 1–2
Galerija slik

SELJAK, Ivan - Čopič


Rojen: 
7. december 1927, Idrija
Umrl:  23. maj 1990, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Rodil se je samski gospodinji in klekljarici Angeli Čopič. Materin priimek je nosil prva leta življenja in se ga kasneje v partizanih, ko je že začel risati, domislil kot svoj vzdevek. Oče, s katerim se je mati poročila leta 1933, je bil rudar Ivan Seljak.
Otroška in mladostniška leta je preživljal v Idriji, kjer je med letoma 1935 in 1939 obiskoval štiri razrede italijanske osnovne šole in tri razrede (1939–1942) pripravnice za srednjo tehnično šolo (avviamento professionale). Prve linoreze z vojno tematiko je izdelal v partizanih. Vojkovi četi se je pridružil leta 1943. Kot kurir komandanta divizije, star komaj šestnajst let, se je udeležil pohoda 14. divizije na Štajersko. K ustvarjanju so ga spodbujali umetniki Božidar Jakac, Doro Klemenčič in France Mihelič, s katerimi se je srečal v partizanih. Tam je sodeloval pri časopisu  Šercerjeve brigade Udarnik in pri Centralni tehniki. Prve risarske šole je bil deležen leta 1944 v okviru grafične delavnice v Črmošnjicah na osvobojenem ozemlju pri profesorju Nikolaju Pirnatu. Po osvoboditvi se je vpisal na takratno Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in postal študent prve povojne generacije, ki je v zgodovini slovenske likovne umetnosti zavzela najbolj nehvaležno mesto. Študiral je v letih 1945–1950 pri profesorju Gabrijelu Stupici. Po diplomi se je izpopolnjeval na specialki pri profesorju Gojmiru Antonu Kosu. V naslednjih letih je večkrat študijsko potoval v Italijo in Francijo. Nanj je pomembno vplivalo izpopolnjevanje v pariški delavnici Andreja Lhota.  Pridobljene izkušnje je sugestivno prenesel na vrsto slovenskih kolegov.

Zanj značilna so dela iz časa NOB ter povojna dela z vsebino NOB. Njegova umetnost obsega skice, risbe, ilustracije, grafike, akvarele, olja, zgrafite, mozaike, plakate, listine, značke, gledališke scene. V ospredju njegovega ustvarjanja je risba in z njo povezana ilustracija. Ta je skopa, z oglato stiliziranimi obrisi brez senčenja, s črtami, nanizanimi v trdi kompoziciji ali v mreži temnih in svetlih ploskev, značilnih za zgrafit. Uvrščamo ga med najpomembnejše slovenske povojne knjižne ilustratorje. Prva knjiga z njegovimi ilustracijami je bila Koraki v svobodo Petra Levca leta 1945. Ilustriral je več kot sedemdeset literarnih del in kot ilustrator sodeloval z mnogimi revijami (Kurirček, Mladina, Borec, zbirka Sinji galeb, Mala knjižnica, Kondor).
Po letu 1952 se je posvetil freskam, zgrafitom in mozaikom. Med njimi sta najpomembnejša razsežni mozaik v Kulturnem domu v Krškem iz leta 1980 in mozaik na temo kmečkih uporov v šoli na Kostanjevici na Dolenjskem iz leta 1982. Med drugimi je izdelal mozaik z motivom dražgoške bitke v skupščini RS. Po njegovih barvnih predlogah so jih postavljali z vodstvom italijanskega mojstra Alfija Tambosseja, učenca šole v Spilenbergu pri Vidmu. V Idriji  se nahaja več njegovih del. Med njimi monumentalni mozaik Atomium, ki krasi jedilnicio osnovne šole.
Ivan Seljak Čopič se je angažirano udejstvoval v javnem kulturnem življenju. Leta 1964 je bil med pobudniki, organizatorji in udeleženci prve slovenske slikarske kolonije v Izlakah nad Zagorjem. Tej so sledile še kolonije v Škofji Loki in Idriji. Kot predsednik njihovega koordinacijskega odbora je bil zaslužen za razvoj sodelovanja med njimi. Leta 1971 je izdelal logotip in oblikoval prvi plakat skupne razstave ter sodeloval pri izdaji retrospektivnega kataloga udeležencev kolonij.
Za potrebe idrijske občine je oblikoval celo vrsto častnih priznanj in listin (listina častni občan, diploma Pirnatova nagrada in več tematsko različnih domicilnih listin).

Svoja dela je predstavljal na približno petdesetih skupinskih in petnajstih samostojnih razstavah. Prvo samostojno slikarsko razstavo je imel v Idriji leta 1972.
Je večkratni dobitnik Levstikove nagrade (1955, 1963, 1977), Kajuhove nagrade (1963), dveh nagrad mlado pokolenje, nagrade vstaje (1972), nagrade Prešernovega sklada (1975), dobitnik zveznega priznanja festivala Kurirček (1976) in drugih. Leta 1963 je prejel tudi pohvalo na mednarodnem sejmu knjige.

Zadnja leta je preživel v Grožnjanu v hrvaški Istri. Pokopan je v Idriji, kjer se po njem imenuje ena od mestnih ulic. Posthumno (1991) je po njegovih študijah Nande Rupnik izdelal zgrafit na pročelju Mestne hiše v Idriji.
 

 

Literatura
Kavčič, J. Ob 60-letnici Ivana Seljaka - Čopiča. Idrijski razgledi, 1988, let. XXXIII, št. 1, str. 67–70.
Kavčič, J. Ivan Seljak - Čopič. 7. XII. 1927–23. V. 1990: in memoriam. Idrijski razgledi, 1990, let. XXXV, št. 1–2, str. 115–116.
Kavčič, J. Mojster Čopič in njegov Atomium. Idrijske novice, 2002, št. 14, 15, 16, 17, 18, 19.


 


Glej tudi

link   COBISS


Prispeval/-a: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Zadnja sprememba: 7.4.2018, Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh