1.193 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SIMONITI Lojze (Alojz)
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

SIMONITI, Lojze (Alojz)


Rojen: 
2. avgust 1901, Biljana
Umrl:  16. februar 1957, Maribor


Kraj delovanja: 


Rodil se je v Goriških brdih, materi Katarini Simčič in očetu Petru, izučenemu čevljarju, ki se je priženil v Biljano. Tam sta imela manjše posestvo in gostilno.

Obiskoval je gimnazijo v Gorici, maturiral pa je v Idriji leta 1921. Študiral je medicino v Ljubljani in Gradcu ter leta 1927 promoviral v Bologni. Najprej je opravljal delo sekundarija v Gorici (bolnišnica Rdeča hiša), nato pa je imel privatno prakso na Travniku v Gorici. Še kot študenta so ga preganjale fašistične oblasti, ki so pogosto opravljale hišne preiskave na njegovem domu. Družil se je z dr. Engelbertom Besednjakom, dr. Jožetom Bitežnikom in dr. Jankom Kraljem.

Zaradi fašističnega terorja je leta 1932 iz Gorice pobegnil v Avstrijo, od tam pa v Jugoslavijo. Zaradi tuberkuloze na pljučih se je zdravil na Golniku ter med zdravljenjem postal sekundarij. Leta 1934 je opravil specialistični izpit za pljučna obolenja, 1937 pa še za notranje bolezni. Leta 1937 je prevzel mesto predstojnika internega oddelka splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. Postal je primarij in ravnatelj te bolnišnice. Istočasno je vodil protituberkulozni dispanzer v Trbovljah, Slovenj Gradcu, Črni na Koroškem in Topolšici.  Nemci so ga leta 1941 konfinirali v Wrocłav  (Breslau) v Šleziji na Poljskem. Po osvoboditvi leta 1945 je bil do svoje smrti ravnatelj bolnišnice in šef internega oddelka v Slovenj Gradcu. 

Objavljal je strokovne in poljudnostrokovne članke v Zdravniškem vestniku: glasilu slovenskega zdravništva, v glasilu Delo proti tuberkulozi, Našem čolniču: glasilu prosvetnih društev, Družini: mesečniku za zabavo in pouk in v  Koledarju Goriške Mohorjeve družbe.

V zakonu z gospo Cveto je imel štiri otroke: Jurij (1931) je zdravnik internist, Mitja (1935) dipl. ing arhitekture, Primož (1936) je univerzitetni profesor (bil je predsednik Slovenske matice), Marjetica (1939) pa je umetnostna zgodovinarka.

Umrl je v Mariboru za posledicami avtomobilske nesreče na ledeni cesti pri Fali, ko je s svojim avtom peljal bolnega otroka v Maribor.






Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1988., str. 366 -367.
Zupanič, Z. Tuberkuloza : kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik (1921-1998). Ljubljana : Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, 2009.
Črnej, J. Skrivnosti na Legnu. Demokracija, 1. maj 2003, let. 8, št. 18, str.  44-45.
Ustni vir: Peter Simoniti, 2013, nečak.


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   Študijski center za narodno spravo (Janez Črnej: Skrivnosti na Legnu)


Prispeval/-a: Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 18.10.2013, Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh