1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SKOČIR Rudi
Foto: Iz knjige Nelide Nemec Rudi Skočir
Galerija slik

SKOČIR, Rudi


Rojen: 
5. april 1951, Kamno pri Kobaridu
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Akademski slikar Rudi Skočir je tretji od petih otrok Franca in Marije (rojene Nuk). V številni družini je bil zaposlen oče Franc (v njegovem družinskem deblu je tudi pesnik Simon Gregorčič), mati je bila gospodinja. Oče je delal v mlekarni Planika. Iz Rudijeve rojstne vasi se je družina preselila v Staro selo in nato v Kobarid. Tam se je na osnovni šoli pri likovnem pedagogu in slikarju Milošu Volariču srečal s slikarstvom. Prva platna so mu nadomeščale kar stene domače hiše. Na srednjo šolo je odšel v Idrijo, na Gimnazijo Jurija Vege. Potem je najprej dve leti študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani, potem leto na gradbeni fakulteti in nazadnje štiri leta na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1975 v drugem letniku prejel tudi Prešernovo nagrado za študente slikarstva. Istega leta so izšle njegove prve črno-bele ilustracije v knjigi Pavleta Zidarja Glavne osebe na potepu pri založbi Mladinska knjiga. Po diplomi leta 1977 je obiskoval specialko za slikarstvo pri profesorjih Janezu Berniku, Štefanu Planincu in Kiarju Mešku. Leta 1996 se je izpopolnjeval v Cite Internacionale des Arts v Parizu.

Po končanem študiju se je naselil v Idriji, kjer je živel s svojo družino, z ženo Vesno, hčerjo Polono in sinom Andražem. Med letoma 1979 in 1987 je poučeval likovno vzgojo na vzgojiteljski šoli in umetnostno zgodovino na Gimnaziji Jurija Vege. Med dijaki je bil priljubljen profesor. S poučevanjem je končal, ko si je leta 1986 pridobil status svobodnega umetnika.

Prvo samostojno razstavo je priredil leta 1980 v Galeriji Idrija, kjer je desetletje pozneje razstavil tudi svoj drugi, za Idrijčane zelo pomemben opus, ki obsega devetdeset del, nastalih v času zapiranja rudnika živega srebra, po petstotih letih. Tu je upodobil usode ljudi ob izgubi svoje eksistence, ljudi, ki so stoletja ustvarjali tehnično, kulturno, etično in humano zgodovino Idrije. V njegovih stvaritvah se med seboj prepletata dva svetova, na eni strani grob, umazan, temen, podzemni moški svet, na drugi pa svetel in fin, droben in umetelen svet žena, idrijskih klekljaric.

Ustvarja na različnih področjih slikarstva. Zanimajo ga grafika, vitraž, zidne tehnike, oblikovanje. Z ilustracijami se uvršča med najvidnejše domače ustvarjalce in sodeluje s pomembnimi slovenskimi založbami. Oblikoval je več avtorskih koledarjev, deset let skrbel za likovno opremo Idrijskih razgledov (od 1984 do 1994), sodeloval pri izdelavi osnutkov dveh jubilejnih znamk ob 500-letnici Idrije, izdelal relief in sgraffito v lokalu Rondel na idrijskem gradu Gewerkenegg, sgraffito v preddverju Gimnazije Jurija Vege v Idriji, v Veliki konferenčni dvorani na Občini Idrija, reliefno risbo (nov logotip Spodnje Idrije, 2010) na fasadi gledališča v Spodnji Idriji, notranjo stensko poslikavo na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji …
V njegovem slikarskem svetu, kjer se prepleta racionalno, čustveno, čutno ter intuitivno, skorajda ni delitev na zvrsti, vse je med seboj prepleteno in povezano, eno področje prehaja v drugega z vsemi pripadajočimi elementi. Ilustrativni elementi v slikarskih delih so njegova značilnost in posebnost, pogosto dominanten ženski lik, poleg tega močan kolorizem in znakovni besednjak.
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je iz Idrije preselil v Žibrše nad Logatcem.
Rudija Skočirja spremlja bogata samostojna in skupinska razstavna dejavnost doma in v tujini. Strokovne žirije so mu podelile mnogo nagrad in priznanj, med najpomembnejše sodijo prva nagrada na razstavah jugoslovanske ilustracije v Sarajevu (1987, 1988), na 1. bienalu slovenske grafike v Novem mestu (1989), nagrada na 7. trienalu jugoslovanske grafike v Bitoli (1990) in nagrada Hinka Smrekarja 1999. Leta 2010 je za ilustracije v knjigi Verene Pelko Pripovedka iz Kamija ali … ni ga čez dober nasvet dobil nagrado zlata hruška.

Leta 1983 je v Idriji prejel nagrado Občine Idrija. Za likovne interpretacije rudarske in čipkarske motivike in za dejavno vključevanje v kulturno življenje občine mu je bila nato leta 1994 podeljena Pirnatova nagrada, leta 2012 je postal tudi častni občan Občine Idrija.

O njem je leta 2013 pri idrijski Založbi Bogataj izšla obsežna monografija likovne kritičarke in esejistke Nelide Nemec.

Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in član ilustratorske sekcije ZSDLU Slovenije.
 

 

Literatura
ABC. Nagrade in priznanja, oktober 1994.
Nemec, N. et al. Rudi Skočir. Idrija, 2013.
Kavčič, J. Pasijon, vigilija in lepota bivanja in spoznanja. V:  Rudi Skočir. Tolminski muzej, 2011.
Ustni vir: Rudi Skočir, 2017
 


Glej tudi

link   COBISS
link   wikipedija
link   visi.idrija.si
link   prc.si/socasnik/epicenter
link   livvesjournal.eu


Prispeval/-a: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Zadnja sprememba: 17.4.2018, Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh