1.166 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SLATAPER Scipio
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

SLATAPER, Scipio


Rojen: 
14. julij 1888 , Trst
Umrl:  3. december 1915 , Podgora pri Gorici


Kraj delovanja: 


Rodil se je v premožni družini v Trstu, v tedanjem avstro-ogrskem cesarstvu. Družina je bila češkega in italijanskega porekla. Po končani srednji šoli v rodnem mestu je v Firencah študiral italijansko filologijo, kjer je sodeloval z literarno revijo La Voce, ki so jo urejali Giuseppe Prezzolini in Giovanni Papini. Med svojim bivanjem v Firencah je začel pisati eseje in članke o literarnem in kulturnem položaju Trsta. Ohranil je tesne stike s svojim rodnim mestom, pri čemer je sodeloval z mladimi italijanskimi intelektualci iz avstrijskega primorja, tako tistimi, ki so živeli v Italiji, kot tistimi, ki so ostali v domači regiji. V krogu Slataperja so bili novinar in kritik Giulio Caprin, pisec Giani Stuparich, njegova žena Elody Oblath in njegov brat Carlo Stuparich, nastajajoči literarni kritik Silvio Benco, in pesniki Umberto Saba, Virgilio Giotti in Biagio Marin.

Po samomoru prijateljice Anne Pulitzer leta 1910 se je umaknil v vasico Ocizla na kraško planoto nad Trstom, kjer je napisal svoje najbolj znano delo, lirski esej Moj kras (italijansko: Il mio Carso), ki velja za eno od mojstrovin italijanske proze fin-de-siecla. Esej, v katerem so vidni Nietzscheanski vplivi, opeva vitalizem in primitivne življenjske sile. Esej vsebuje tudi politično in filozofsko refleksijo. Med drugim je bil polemičen nad prevladujočo miselnostjo tržaških trgovcev, zlasti je kritiziral njihove protislovanske predsodke. Po drugi strani pa kontroverzno upodablja "potlačeno brutalno in barbarsko naravo" slovenskih kmetov s tega območja.

Moj Kras je izšel v Firencah leta 1912 in je edina knjiga, ki jo je napisal za časa življenja. Leta 1921 je Benjamin Crémieux knjigo prevedel v francoščino, kar je spodbudilo Slataperjevo prepoznavnost v Evropi v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Po diplomi leta 1912 se je preselil v Hamburg v Nemčiji, kjer je bil lektor italijanskega jezika na tukajšnji univerzi. Ko je Italija 24. maja 1915 razglasila vojno Avstro-Ogrski, se je preselil v Italijo in se prostovoljno pridružil italijanski vojski. Poslali so ga na soško fronto. Decembra 1915 je padel v četrti soški bitki pri Podgori blizu Gorice, za kar ga je kraljevina Italija odlikovala s srebrno medaljo za vojaške zasluge.

Slataper je odločilno vplival na nastanek posebnega literarnega izročila v Trstu. Vplival je na znane pisce, kot so Giani in Carlo Stuparich, Fulvio Tomizza, Enzo Bettiza, Susanna Tamaro, Claudio Magris in drugi. Prav tako je vplival na številne slovenske pisatelje, zlasti na Marjana Rožanca in Igorja Škamperleja.

 
Il mio Carso, Firenze 1912.
 
I confini necessari all'Italia, Torino 1915.

Ibsen (spremno besedo napisal Arturo Farinelli), Torino 1917.

Scritti letterari e critici (uredil Giani Stuparich), Roma 1920.

Scritti politici, Roma 1925.

Lettere (uredil Giani Stuparich), Torino 1930.

Epistolario (uredil Gianni Stuparich), Verona 1950.

Appunti e note di diario (uredil Giani Stuparich), Milano 1953.

Alle tre amiche : lettere (uredil Giani Stuparich), Verona 1958.

Le lettere a Maria (uredil Cesare Pagnini), Roma 1981.

Passato ribele : dramma in un atto, Trieste 1988.


Literatura
 
Aurelio SLATAPER: Kosovel in Slataper: življenjepis (prevod Irena Lampe), Klanec pri Kozini 2014.
 
Vittorio CUTTIN: Scipio Slataper l'eroe del Carso, Collana "Venezia Giulia", A.I n.3, 9.aprile 1916, Firenze 1916.

Scipio Slataper, il suo tempo e la sua città (uredil Fulvio Senardi), Istituto giuliano di Storia e Cultura, Trieste 2013.


Glej tudi

link   Scipio Slataper (Cobiss)


Prispeval/-a: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 2.1.2019, Peter Štoka, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh