1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SLEKOVEC Dagmar
Foto: Osebni arhiv Aleksandra Slekovca
Galerija slik

SLEKOVEC, Dagmar


Rojena: 
28. februar 1929, Ljubljana
Umrla:  7. junij 2012, Izola


Kraj delovanja: 


Dagmar Slekovec se je rodila v znani družini Škerlj. Mati Ružena Kropač, poročena Škerlj,  je bila po rodu Čehinja. Svojo najstarejšo hčerko je poimenovala po češki princesi Dragomeri. Ime pomeni »kraljica dneva«, goduje pa na dan, ko se dnevi začnejo daljšati.
Ružena Škerlj je bila svetovljanka, razumnica in soavtorica številnih izdaj angleško-slovenskega slovarja ter slovensko-češkega slovarja. Po poklicu je bila profesorica biologije. Oče Božo Škerlj je bil začetnik antropologije na Slovenskem. Študiral je biologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa je v Pragi. Leta 1932 je prejel Rockefellerjevo štipendijo in družina se je preselila na Švedsko. Dagmar je bila takrat stara tri leta.
Kot otrok je Dagmar  rada plavala in drsala. Učila se je kar nekaj tujih jezikov. Od majhnega je tekoče govorila češčino in slovenščino. Že od vrtca dalje se je učila nemščino. Na klasični gimnaziji v Ljubljani se je učila še latinščino, grščino in francoščino, pod okupacijo pa tudi italijanščino. Angleščino pa jo je najprej učila mama. Ob koncu gimnazije se je odločila za študij biologije. Po končanem šolanju je začela akademsko kariero kot asistentka v Fizikalnem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani.
Septembra leta 1949 je na počitniškem brigadirskem taboru v Lovranu spoznala svojega moža, Aleksandra Slekovca. V mladosti sta bila oba brigadirja, na delovnih akcijah sta sodelovala pri gradnji prog Brčko- Banovići, Šabac-Sarajevo, Novi Beograd ter študentskega naselja v Ljubljani. Za nagrado sta leta 1949 prejela dvotedenske počitnice v Lovranu in se tam prvič srečala. 23. junija 1956 je Aleksander diplomiral, teden dni kasneje pa sta se poročila.
V Izolo sta iz Ljubljane pripotovala kar dvakrat, prvič leta 1955, ko je Aleksander prejel enoletno štipendijo podjetja Gradbenik (sedanji Stavbenik). Nato je moral za eno leto v vojsko. Drugič sta v Izolo prišla septembra 1957, vsak s svojim kovčkom. Vselila sta se v majhno sobo na Velikem trgu. Na pičlih 10 m2 stanovanjske površine sta imela posteljo, pisalno mizo in kuhalnik. Omare nista imela, oblačila so bila zložena kar v kovčku in obešena na notranji strani vrat. Vodo za umivanje sta dobila pri sosedih, tja sta hodila tudi na stranišče. Sta pa zato imela lep razgled na morje.
Dagmar se je zaposlila kot učiteljica na Osnovni šoli  Vojke Šmuc. Bila je ena prvih učiteljic v Izoli, ki je imela končano fakulteto. Poučevala je več predmetov. Po nekaj letih se je zaposlila na Gimnaziji Koper, kjer je bila osemnajst let profesorica biologije, nekaj let pa tudi organizacijski vodja te šole. Od tam je odšla v pokoj.
V urejeni in zadovoljni družini so se rodile tri hčerke: Breda, Eva in Nadja. Dagmar in Aleksander sta postala babica in dedek šestim vnukom. 
Dagmar Slekovec je vidno vplivala na utrip javnega življenja v občini Izola: bila je poslanka v občinski skupščini, sodelovala je pri delu Rdečega križa in bila aktivna članica društva Izolani. Kot dolgoletna članica Slovenskega rodoslovnega društva se je ukvarjala tudi z rodoslovjem. Družinski rodovnik je podedovala po svojem očetu ter ga nadaljevala in dopolnjevala z drugimi družinskimi člani. Bila je mentorica rodoslovne skupine pri izolski Univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Rada je brala, posebno zgodovinsko leposlovje in moderno zgodovino 20. stoletja. Doma je imela preko 2500 knjig, kljub temu je rada zahajala v mestno knjižnico. Po upokojitvi je redno hodila k telovadbi, poletne popoldneve je preživljala na plaži. Več kot deset let je tudi obiskovala pouk francoščine in bila članica frankofonskega Kulturnega društva Peter Martinc.


Dagmar Slekovec - Škerlj: Moje življenje od rojstva do poroke. 1929 - 1956. Izola, samozal. 2012

Literatura
Žal mi je, da nisem študirala tujih jezikov : Dagmar Slekovec, upokojena profesorica ... / [pogovor pripravila] Barbara Dobrila. V: Mandrač ISSN: C500-3679 ; 1580-5786.- Leto 17, št. 798 (5. mar. 2009), str. 12

Živela sta na desetih kvadratnih metrih, a s pogledom na morje / Barbara Dobrila. V:  Mandrač ISSN: C500-3679 ; 1580-5786.- Let. LVI, št. 780 (30. okt. 2008), str. 10

Znanja ni nikoli dovolj : zanimiva Izolana Dagmar in Aleksander Slekovec / NR. V:  Primorske novice ISSN: 1854-0570.- Let. LXII, št. 253 (30. okt. 2008), str. 9

Šelih Alenka (ur.): Pozabljena polovica - portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana 2007.

Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh