1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
STANIČ (STANIG) Valentin
Foto: Digitalna knjižnica Slovenije, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK
Galerija slik

STANIČ (STANIG), Valentin


Rojen: 
12. februar 1774, Bodrež, Kanal ob Soči
Umrl:  29. april 1847, Gorica (Italija)


Kraj delovanja: 


Valentin Stanič se je rodil očetu Andreju, kmetu, in materi Mariji Ipavec. Imel je enega brata in štiri sestre. Sprva se je zasebno šolal v Kanalu, dva razreda osnovne šole je opravil v Trbižu in nadaljeval v Celovcu do drugega letnika gimnazije. Gimnazijo in študij (filozofija in bogoslovje) je končal v Salzburgu. Deloma se je sam vzdrževal tako, da je poučeval v plemiški družini.

Za duhovnika je bil posvečen 6. januarja 1802, novo mašo je pel v Kanalu 20. februarja. Kratek čas je bil kaplan v Nonnbergu, nato dobrih sedem let na Banjšicah, sledilo je deset let v Ročinju. Goriški škof Jožef Balant ga je 26. julija 1819 z dekretom imenoval za kanonika goriškega stolnega kapitlja. V Gorici je ostal do smrti.

Ko je služboval na Banjšicah in v Ročinju, je poučeval otroke: na prostem jih je učil brati, pisati in računati, pa tudi plavati in spoznavati naravo. Odrasle je poučeval o kmetovanju in sadjarjenju, številnih del se je lotil tudi sam.

Prvo pesem, Večerna pesem fantiča, je napisal kot študent v Salzburgu 1797, in s pisanjem nadaljeval tudi v odrasli dobi, s čimer je predvsem želel pomagati ljudem in ohranjati veselje do petja. Za ljudsko petje je pesmi tudi prirejal. Leta 1807 je ustanovil majhno tiskarno, kjer je pesmi sam tiskal. Njegova knjižnica Pesme sa Kmete ino mlade ljudi je prva slovenska tiskana knjiga, ki je izšla v Gorici. V njej obravnava kmečka opravila, poudarja veselje do dela, nekaj pesmi je poučnih.

Oblikoval je neke vrste knjigarno ali knjigarniško posredovalnico, naročal, kupoval in delil je knjige. Izdal je knjižni katalog Perporozhenja vredne bukvize sa Slovenze, ki se tudi v Gorizi dobijo (1842), to je bil seznam 109 knjig, ki so izšle med leti 1810 in 1840.

Stanič velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. V gore se je odpravil že kot dijak in nadaljeval tudi potem. Vzponi so postajali vse težji, osvojil je najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je v sestavkih pogosto tudi opisal.

V Gorici je za poučevanje gluhonemih zbral sredstva podpornikov in dobrotnikov, da so lahko ustanovili gluhonemnico (22. 4. 1840). V njej je gojence tudi sam učil, jih vodil na izlete in jim posvečal čas.

V letu 1845 se je včlanil v Münchensko društvo proti mučenju živali in že naslednje leto podobno društvo ustanovil v Gorici, ki je bilo prvo tako društvo v Avstro-Ogrski monarhiji.

Umrl je v Gorici, po poškodbi pri delu v gluhonemnici. Pokopali so ga 1. maja 1847 na starem pokopališču v južnem delu mesta. Kasneje so pokopališče selili na severno stran mesta proti Kromberku in danes njegovega groba in nagrobnika ni več.

Valentin Stanič ima v Kanalu kip, delo kiparja Janeza Pirnata, v rojstnem Bodrežu pa spominsko ploščo. Spominsko tablo ima tudi pročelju Staničevega doma pod Triglavom.
Po njem so poimenovali društva, trge, ulice, planinske postojanke, pa tudi trg v Münchnu (Stanigplatz) in nagrado Bavarskega planinskega društva.



Dela:
II. peşme sa kmete ino mlade ljudi, 1838
Zesar ino prelat, prevod dela Der Kaiser und der Abt avtorja Augusta Gottfrieda Bürgerja, 1828
Molitve in premishlovanja, 1826
Pesme sa Kmete ino mlade ljudi, 1822
idr.



Literatura
Fischer, F. Spremna beseda k Pesme sa Kmete ino mlade ljudi, faksimile. Trst, 1971.

Klinar, S. O Valentinu Staniču in slovenskem alpinizmu skozi bavarsko-slovensko perspektivo. V: Cerovškov gospod, 2009, str. 14-155.

Primorski slovenski biografski leksikon. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1988, str. 445-450.

Rosa, J. Valentin Stanič v javnem spominu, 1-3. Planinski vestnik, 1999, 96, 3-5.

Znamenite osebnosti: Valentin Stanič. Zapis na spletni strani TIC Kanal (citirano 01. 08. 2016) Dostopno na internetu na naslovu: http://www.tic-kanal.si/kulturna-dediscina/2007012611502332/Znamenite%20osebnosti



Glej tudi

link   Pesme sa Kmete ino mlade ljudi, 1822


Prispeval/-a: Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 14.11.2016, Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh