1.193 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SVETLIČIČ Frančišek
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

SVETLIČIČ, Frančišek


Rojen: 
2. april 1814, Idrija
Umrl:  22. februar 1881, Ljubljana


Kraj delovanja: 


 Osnovno šolo je obiskoval v rodni Idriji, licej in bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je bil leta 1839 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval najprej v Rovtah (1840–1843), nato v Cerknici (1843–1846) in na Vrhniki (1846–1856). Leta 1851 je z odliko opravil župnijski izpit in nato do leta 1863 opravljal službo župnika v Sorici. Od leta 1863 pa do upokojitve leta 1879 je služboval v Godoviču, kjer se je že takoj lotil obnove cerkve in si s tem prislužil škofovo pohvalo. Po upokojitvi je nekaj časa živel na Razdrtem, leta 1880 pa se je preselil v Ljubljano. Kot delničar propadle banke Slovenija je izgubil vse premoženje, zato so ga nekaj časa gmotno podpirali prijatelji duhovniki. Leta 1881 je umrl v hiralnici v Ljubljani.

Frančiška Svetličiča je v pesništvo usmeril Fran Metelko. V svojem času je veljal za prvega pesnika Kmetijskih in rokodelskih novic, v katerih je objavil večino svojih pesmi (1846– 1869). Med letoma 1860 in 1863 je objavljal v leposlovni reviji Slovenski glasnik, sodeloval pa je tudi v Vodnikovem spomeniku (1859), kjer je objavil sonet Valentinu Vodniku v spomin. Njegovo zadnjo pesem Slovenski junak (1880) je objavil Josip Marn v Jezičniku.
Svetličič je pisal tako lirske kot epske pesmi. V lirskih pesmih je prikazoval življenje kot trdo delo in trpljenje, kot pot, ki je posuta s trnjem (Življenja namen, Najdena domovina). Snov za pripovedne pesmi je zajemal iz zgodovine in pripovedk, ki so bile razširjene med ljudstvom (balade Erazem Ravbar, Turški križ, Ukleti graščak, epska pesem Na Mravljiškem vrhu, pesem Cerkniško jezero).
Svetličič je bil najbolj plodovit med letoma 1846 in 1849. Zelo se je zgledoval po Prešernu, kar se pozna v njegovih pesmih (npr. balada Erazem Ravbar, katere uvodni verzi so posneti po Povodnem možu). Sodobniki so mu priznavali pristni pesniški dar, Anton Janežič in Jakob Sket sta njegove pesmi uvrstila v različna šolska berila.

 

Literatura
 Jereb, R. Ob dvestoletnici rojstva Frančiška Svetličiča. Komunitator, 2014, letnik 14, št. 70, str. 16–17.
Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1989, str. 492–493.



 


Glej tudi

link   Slovenska biografija


Prispeval/-a: Metoda Jereb, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Zadnja sprememba: 28.4.2014, Metoda Jereb, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh