1.121 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
TERČELJ Filip
Foto: Arhiv Wikipedija
Galerija slik

TERČELJ, Filip


Rojen: 
2. februar 1892, Grivče (Ajdovščina)
Umrl:  7. januar 1946, Davča


Kraj delovanja: 


Po končani osnovni šoli v Šturjah je domači župnik prepričal starše, da so bistrega in nadarjenega fanta poslali naprej v šole. Po maturi na šentviški klasični gimnaziji v Ljubljani je odšel v bogoslovje in bil leta 1917 posvečen v duhovnika. Po nasvetu predstojnikov je študij nadaljeval na socialno-pedagoški fakulteti v nemškem Kölnu in se nato vrnil na Primorsko, ki je takrat pod italijansko okupacijo že doživljala hude raznorodovalne pritiske. V Gorici je postal katehet in duhovni vodja v tamkajšnjem Alojzijevišču. Ko je bila konec leta 1922 ustanovljena prosvetna zveza, je bil Terčelj izvoljen za njenega tajnika. Kakšno delo za ohranitev naroda je ta zveza opravila pove dejstvo, da je v bilo petih letih - leta 1928 so namreč zvezo prisilno razpustili - ustanovljenih 168 njenih enot z okoli 12.000 člani. Vse sile je vpregel v delo za narod in vero: ustanovil je mnoga izobraževalna društva, prirejal tečaje, začel izdajati revijo Naš čolnič, spodbujal kulturno dejavnost, pisal o vzgoji, pisal prozo in poezijo. Na Filipa Terčelja so oblasti zaradi njegovega društvenega in narodnega dela budno pazile. Leta 1931, ob obletnici ustrelitve bazoviških žrtev, so v Brdih izobesili nekaj slovenskih zastav. Italijanska oblast je zaprla več ljudi, tudi Filipa Terčelja in Lojzeta Bratuža, češ, da sta bila v tesnih stikih s priprtimi. V resnici pa je bil vzrok njegovo organiziranje mladine v okviru Tajne krščansko-socialne organizacije (TKSO), katoliške in duhovniške partnerice organizacije Tigr.
Terčelj je prestal mučna zaslišanja v goriških in koprskih zaporih, ki so ga živčno in telesno strla. V začetku januarja 1932 so ga konfinirali v Campobasso v Molise. Tu je veliko pretrpel zaradi pomanjkanja, zapuščenosti in ponižanj. Njegova ohranjena pisma iz tega obdobja so izraz duhovno in telesno trpečega človeka in polna domotožja. Po posredovanju goriških cerkvenih krogov so ga čez eno leto izpustili, a službe ni dobil. V italijanske župnije ni hotel, v slovenske ga oblast ni pustila. Da bi se izognil ponovni aretaciji, je pobegnil čez mejo v Ljubljano.
Postal je katehet na gimnaziji in profesor nemščine. Stanoval je v umobolnici in deloval tudi kot hišni duhovnik. Nastopal je na shodih in taborih, okoli sebe je spet organiziral mladino in pripravljal zanje duhovne vaje, opozarjal je na položaj primorskih Slovencev, mučilo ga je domotožje. V začetku druge svetovne vojne so ga ob prihodu Italijanov v Ljubljano (1941) spet za tri mesece zaprli. Štiri leta kasneje, kakšen mesec po osvoboditvi, se je zgodba ponovila, v zapor ga je poslala tudi nova komunistična oblast. Terčelja je stisnilo, saj so ga tokrat zaprli Slovenci. Po prihodu iz zapora ni imel več stanovanja, ni imel službe. Finančno so ga reševali duhovniški sobrati, ki jim je kot duhovnik pomagal.
Za božične praznike 1945 je odšel k prijatelju Francu Krašni, župniku v Sorici, ki je upravljal tudi Davčo. Na poti sta ju 6. januarja 1946 zajela lokalna partijca in ju izročila pripadnikom Knoja, ki so ju zasliševali, nato paj likvidirali in zagrebli v bližnji grapi. Čez čas so našli v gozdu brevir in grob. Čez nekaj časa so ju vaščani na skrivaj prekopali na pokopališče v Davči. Pod zvonikom je marmornata spominska plošča.
Let 1992 so Filipu Terčelju postavili spominsko ploščo ob njegovi rojstni župnijski cerkvi v Šturjah (Ajdovščina), od leta 2010 pa na trgu pred cerkvijo stoji njegov kip ( izdelal Mirsad Begić).
Stekel je tudi postopek za njegovo beatifikacijo.


FilipTerčelj je bil sodelavec Goriške Mohorjeve družbe od vsega začetka. V Koledarjih je bil vedno prisoten s kakšnim člankom, večkrat pod psevdonimom F. Grivški. Pri tej založbi so izšle njegove knjige, pa tudi pesmarice z njegovimi besedili in liturgičnimi uvodi. Ohranjenih je okrog 150 njegovih pesmi. Največ njegovih pesmi je uglasbil Vinko Vodopivec, pa tudi Stanko Premrl, Lojze Bratuž, Matija Tomc, Alojzij Mav. Urejal je mesečnik Naš čolnič (1922-1928) in vanj napisal večino prispevkov.

Vzgojna, leposlovna in nabožna dela:
Za domačim ognjiščem (1927)
Mati uči otroka moliti (1930)
Našemu nadpastirju za srebrn jubilej (1931)
Ogorki (1935)
Vozniki (1940)
Bibliografija njegovega dela je objavljena v diplomski nalogi Petre Vnuk: Filip Terčelj

Pregled njegovega pesniškega dela je pripravil Silvester Fabijan v svoji magistrski nalogi Življenje in delo Filipa Terčelja : duhovno-liturgična vrednost Terčeljevih pesmi.

Izbor pesmi:
K nebu povzdignimo solzne oči
Sveti večer
Gledam te, zveličar mili
Presvete rane Jezusa
Velikonočno jutro
Ves svet se danes radosti
Pozdravljena, mati
O srečni dom nad zvezdami
Najvišji, vsemogočni Bog
V hišo božjo smo dospeli
Mir božji objema
Sam nas kličešv moji duši vlada mir
K tebi, sveto božje Dete
Pred tabo klečimo
Glej, o Marija



Literatura
Brecelj, Marijan: Filip Terčelj. Ognjišče, Koper, 1992
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 15. Gorica, 1989, str. 641-642
Žebovec, Marjeta: Slovenski književniki : rojeni od leta 1870 do 1899. Ljubljana, 2010
Fabijan, Silvester: Življenje in delo Filipa Terčelja : duhovno-liturgična vrednost Terčeljevih pesmi : magistrska naloga . Ljubljana, 1998
Zbornik Terčeljevih dni, Šturje, Ajdovščina, Log, 25. 6. 2010 : predavanja, pričevanja, analitični prispevki . Ljubljana, 2010
Pegan, Marija: Terčeljevo besedno ustvarjanje : spremna beseda urednice k prvi faksimilirani izdaji Terčeljevega književnega dela ob 65. letnici Terčeljeve smrti. Ljubljana, 2011



Glej tudi

link   Filip Tercelj-duhovnik, rodoljub, mucenec (clanek)
link   Filip Tercelj - umorjeni in pozabljeni junak
link   Prvi primorski svetnik
link   Wikipedija
link   Petra Vnuk: Filip Tercelj


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 13.2.2013, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh