1.129 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
TUMA Henrik
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

TUMA, Henrik


Rojen: 
9. julij 1858, Ljubljana
Umrl:  10. april 1935, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Henrik Tuma se je na ljubljanskem učiteljišču izučil za učitelja, svojo prvo službo pa je imel v Postojni (1876-1879). Leta 1880 se je odpravil v Trst, kjer je leto kasneje postal učitelj na nemški protestantski šoli. V Trstu ni dobil stalnega mesta, zato je se je vpisal na študij prava na Dunaj, po študiju pa se je vrnil v Ljubljano in postal koncipient pri odvetniku Wurzbachu, kjer je delal dve leti, nato pa odšel v Trst in delal kot pripravnik na deželnem sodišču. Leta 1889 je na Dunaju opravil sodniški izpit ter postal sodnik v Tolminu. Pet let kasneje se je poročil in se skupaj s soprogo preselil v Gorico. Leta 1897 se je upokojil in opravil odvetniški izpit. Leta 1901 je skupaj z Dragotinom Treom odprl odvetniško pisarno, kmalu pa je šel na svoje in imel lastno pisarno v Gorici, ki je delovala do leta 1924, ko se je preselil v Ljubljano.

Tuma je bil aktiven tudi na drugih področjih: udeleževal se je čitalniškega gibanja, pripomogel je predvsem k obuditvi delovanja tolminske čitalnice. Njegovo politično udejstvovanje se je začelo leta 1894 s prihodom v Gorico: kot kandidat Sloge je kandidiral in bil izvoljen v deželni zbor, prvič leta 1895, nato pa še leta 1901. V deželnem zboru je Tuma predstavljal goriški deželni zbor in se zavzemal za uresničevanje slovenskega programa. Leta 1900 je skupaj z Gabrščkom v Gorici ustanovil liberalno narodnonapredno stranko. Po nekaj neuspelih poskusih kandidature za državnega poslanca, se je v stranki začel razkroj, Tuma pa se je umaknil iz izvršnega odbora in vodilnih položajev.

V času do leta 1908 je bil aktiven kot publicist. Vključeval se je v razne razprave, se zavzemal za dvojezičnost v Trstu in zagovarjal vlogo Trsta in Gorice na Primorskem. Leta 1907 je objavil dve brošuri: predvsem je pomembna prva  (Jugoslovanska ideja in Slovenci), ker je v njej zahteval enakopravnost Slovencev v družbi drugih jugoslovanskih narodov. Leta 1907 se je vpisal v stranko JSDS, kar je pri mnogih sprožilo velike polemike. V stranki je imel Tuma velik vpliv, tako je leta 1914 dosegel, da se je sedež stranke iz Ljubljane preselil v Trst, kasneje pa je sodeloval na konferencah stranke, se pripravljlal na mednarodno socialistično konferenco v Stockholmu (1917) ter delal v avstrijskem socialističnem gibanju. V času prve svetovne vojne je bil razkol med mlajšimi in starejšimi člani stranke vedno večji, zato se je Tuma umaknil iz vodstva ter javno obsojal sodelovanje s klerikalno in liberalno stranko. V člankih se je lotil reševanja tržaškega vprašanja in se zavzel za mestno republiko. Po vojni je Tuma pomagal osnovati socialistično organizacijo na Primorskem, na kongresu v Bologni pa je razglasil pristop slovenskih socialistov na Primorskem k italijanski socialistični stranki.

Po livornskem kongresu leta 1921 se je umaknil iz stranke in iz političnega življenja ter postal aktiven kot publicist. Dopisoval je v časopise Svoboda, Delavsko Podtiko, Koledar Cankarjeve družbe, Socialno misao, Volksstimme in druge. Pisal je o politiki, pa tudi o književnosti, psihologiji, filozofiji, jezikoslovju, planinstvu ter domoznanstvu. Napisal je nekaj črtic in esejistično delo, ki predstavlja daljšo študijo o Simonu Gregorčiču, v njegovem opusu pa najdemo tudi recenzije del svetovnih literatov in razprave o verskih vprašanjih.

Pisal je tudi o planinstvu in alpinizmu, predvsem se je posvečal imenoslovju slovenskih gora. Iz planinca se je razvil v športnega alpinista ter opravil več prvenstvenih vzponov, med drugim je preprezal severno steno Triglava. Svoje planinske izkušnje je prenesel v knjigo Pomen in razvoj alpinizma. V starejših letih je pisal spomine, plod zapisovanja pa je Knjiga spominov iz mojega življenja.

Po Tumi so poimenovali kočo na Slavniku in ulico v Gorici, v Novi Gorici pa so njemu v čast odkrili spomenik.

Izbor del:

Iz mojega življenja, 1937 (posthumno)
Alpinska terminologija, 1933
Pomen in razvoj alpinizma, 1930
Imenoslovje Julijskih Alp, 1929
Nekaj o turističnih zemljevidih Julijskih Alp, 1926
Vocabolario latinico-slovenico, 1924
Krajevno imenoslovje, 1923
Der österreichische-ungarische Ausgleich, 1907
Jugoslovanska ideja in Slovenci, 1907



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, 16. snopič, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1990, str. 82-87
Slovenski biografski leksikon 1925–1991, elektronska izdaja, Ljubljana 2009
I. Simonič, Dr. Henrik Tuma, Etnolog, knj. 8/9 (1936), str. 125-127
M. Zlobec, Henrik Tuma in njegova knjižnica: ob 150. obletnici rojstva, Delo, leto 50, št. 89 (17. apr. 2008), str. 16
T. Strojin: Dr. Henrik Tuma: slovenski alpinist, narodni prosvetitelj, politik, publicist in odvetnik , Ljubljana 2008
P. Kolenc: Dr. Henrik Tuma (1958-1935) in njegova knjižnica: ob stopetdesetletnici rojstva, Ljubljana 2008
J. Mihelič, Dr. Henrik Tuma : 1858-1935, Šport mladih, letn. 10, št. 82 (nov. 2002), str. [38]
M. Bradeško, Henrik Tuma - gornik in imenoslovec, Delo, leto 42, št. 289 (13. dec. 2000), str. 30
B. Bandelj, Politik, predvsem pa učitelj in vzgojitelj : dr. Henrik Tuma: Iz mojega življenja, Razgledi, št. 2 (21. jan. 1998), str. 26-27
T. Jaklič, Bil je samoten hodec: Henrik Tuma, politik, publicist in alpinist, Delo, št. 172 (28.VII.1998), str. 9
A. Jeglič, Nadaljevalci skalaške tradicije: pogovor s predsednikom gorniškega kluba Dr. Henrik Tuma dr. Antonom Jegličem, Planinski vestnik, št. 2 (februar 1997), str. 70-72
A. Lešnik, Henrik Tuma: Pisma. Osebnosti in dogodki (1893-1935), Annales, let. 5, št. 6 ([1995]), str. 236-238
S. Ilešič, Dr. Henrik Tuma, Geografski vestnik, letn. 11 (1935), str. 189-190
V. Sossou, Vsestranska raziskovalca Julijskih Alp: dr. Julius Kugy in dr. Henrik Tuma, Planinski vestnik, leto 112, št. 5 (maj 2012), str. 20-21
B. Marušič, Človek, ki je videl daleč naprej in sledil višjim principom: dr. Henrik Tuma, ob 150-letnici rojstva, Primorski dnevnik, leto 64, št. 171 (20. jul. 2008), str. 13
Z. Jelinčič, Dr. Henrik Tuma / ob 100-letnici rojstva, Jadranski koledar, leto 1958, str. 92-95




Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh