1.197 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
VODOPIVEC TOMAŽIČ Jedert
Foto: Osebni arhiv, foto Igor Modic
Galerija slik

VODOPIVEC TOMAŽIČ, Jedert


Rojena: 
12. september 1953, Postojna
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 



Jedert Vodopivec, poročena Tomažič, se s svojim delom posveča varovanju in restavriranju pisne in grafične kulturne dediščine: rokopisom, inkunabulam, pergamentnim listinam, pečatom, grafikam in drugemu gradivu na papirju in pergamentu, o čimer pričajo z njeno pomočjo ali pod njenim vodstvom kvalitetno restavrirani pisni spomeniki, predstavljeni tudi na odmevnih razstavah. V okvir njenega delovanja sega tudi strokovna publicistika, organizacija posvetovanj in simpozijev, razstav ter pedagoško izobraževalna in raziskovalna dejavnost.
Jedert Vodopivec je bila rojena v Postojni očetu Antonu iz Petelinj pri Pivki, dolgoletnem direktorju Istra Benza v Kopru, in materi Francki, rojeni Kovačič, iz Rodahove vasi pri Pivki. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Koper, kjer je Jedert obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1979 je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani - smer organska kemija, leta 1988 pa je magistrirala z nalogo "Uporabnost nekaterih sintetičnih polimerov pri konserviranju in restavriranju« na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo - smer kemijska tehnologija v interdisciplinarni povezavi z restavratorsko specialko Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Leta 1999 je na Filozofski fakulteti UL doktorirala z disertacijo "Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah - soodvisnost s konservatorskimi in restavratorskimi posegi" v kateri je raziskovala vezave ohranjenih srednjeveških rokopisov na Slovenskem. Evidentirala je 361 kodeksov, katerih glavnina pripada zahodnoevropski, t. i. latinski kulturi, poleg teh pa še pet glagolskih in osem cirilskih kodeksov, ki so na Slovensko prišli v sklopu Kopitarjeve in Zoisove zapuščine.
V Arhivu Republike Slovenije je zaposlena od 1980, sprva kot konservatorka restavratorka in raziskovalka za področje dediščine na papirju in pergamentu, od leta 1990 pa kot vodja Centra za konserviranje in restavriranje pisne in grafične dediščine, ki deluje za potrebe celotne Slovenije. Na strokovnem področju je dosegla naziv konservatorsko-restavratorke svetnice. V okviru Arhivskega centra za strokovni razvoj pa vodi seminarje na področju materialnega varovanja in konserviranja arhivskega gradiva. Poleg tega je članica komisije Ministrstva za kulturo RS za strokovne izpite in nazive s področja arhivistike, muzealstva in konservatorstva - restavratorstva ter mentorica in somentorica številnim pripravnikom in drugim zainteresiranim.
Od leta 1997 je vključena tudi v proces univerzitetnega izobraževanja na področju zaščite in restavriranja arhivskega, knjižničnega in grafičnega gradiva na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje – smer restavratorstvo ter Naravoslovno tehnična fakulteta), kjer je mentorica dodiplomskim, podiplomskim in doktorskim študentom.
Strokovno in znanstveno deluje v različnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenjih. Med drugim je bila v letih 2003-2006 koordinatorka za organske materiale v znanstveno tehnološki skupini pri projektu »Nedestruktivne analize in testne metode na muzejskih objektih« EU COST Action G8 WG3. Od leta 2009 je članica izvršnega odbora konservatorjev-restavratorjev nacionalnih arhivov EU. V letih 2011-2014 je bila imenovana v izvršni odbor Evropskega raziskovalnega centra za konserviranje knjig in papirja, ki deluje v Hornu v Avstriji.
V letu 2009 ji je bila podeljena stanovska nagrada Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije za življenjsko delo in dosežke na področju hrambe, raziskovanja, konserviranja, restavriranja in vzdrževanja pisne in likovne dediščine na papirju in pergamentu. Tudi z njeno pomočjo je Nuk-u uspelo pridobiti izjemno delo, pergamentni kodeks iz leta 1481, znan kot Slavinski misal. Za njen prispevek k razvoju konservatorsko-restavratorske stroke in ohranjanju pisne kulturne dediščine tudi preko ozaveščanja javnosti, ji je bilo podeljeno Trubarjebo priznanje 2018.



Izbor del

Vodopivec, J. et al. Zapis in podoba : [ohranjanje, obnavljanje, oživljanje :razstava Arhiva Republike Slovenije ob 40-letnici
osrednje slovenske konservatorskorestavratorske delavnice za papir in pergament]. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1996. (Publikacije
Arhiva Republike Slovenije. Katalogi ; 15)

Vodopivec, J.Vezave srednjeveških rokopisov : strukturne prvine in njihov razvoj =
Medieval bindings in Slovenia : binding structures on stiff-board manuscripts. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2000

Vodopivec, J. et al. Arhivski depoji v Sloveniji. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2009

Černič Letnar, M. in Vodopivec, J. Optimizacija kakovosti novejših restavratorsko-konservatorskih postopkov pri reševanju poškodovanega gradiva na papirju.
Ljubljana : Inštitut za celulozo in papir, 2000


Literatura

Osebni podatki (januar 2014)

Vodopivec, J. in Bratina, K. Seveda sem že zašila kakšno knjigo. Delo, 24. jan. 2001, let. 43, št. 19, str. 27

Vodopivec, J. in Rupnik, V. Hraniti samo tisto, kar zanima nas, je neodogovorno. Notranjsko-kraške novice, 24. dec. 2009, let.8, št. 23, str. 12

Vodopivec, J. in Vogel, M. Dokumenti in knjige so najbolj ogrožena dediščina : pogovor s Šubičevo nagrajenko Jedert Vodopivec Tomažič. Delo, 7. dec. 2009, let. 51, št. 283, str. 8

Vodopivec, J. in Šaveglj, T. Knjige se najbolje počutijo v temnih, hladnih in suhih prostorih. Delo, 30. dec. 2010, let. 52, št. 303, str.19

Vodopivec, J. in Gaberc, S. Z zapisom in podobo skozi čas. Primorska srečanja, 1996, let. 20, št. 183/184, str. 525-528

Gaberc, S. Raziskava o vezavah srednjeveških zapisov. Primorska srečanja, 2001, let. 25, št. 144/245, str. 633-634


Glej tudi

link   Bibliografija Jedert Vodopivec Tomažič (Cobiss)


Prispeval/-a: Ljuba Vrabec, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 10.12.2018, Ljuba Vrabec, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh