1.184 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
VRABEC Franjo
Foto: Arhiv Nadje Vadnjal
Galerija slik

VRABEC, Franjo


Rojen: 
26. november 1907, Trst
Umrl:  20. oktober 1986, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Njegov oče, po rodu iz Pliskovice, je z družino  živel v Trstu, kjer je bil državni uradnik, mati Antonija, roj. Renčelj, pa je bila gospodinja. Tako je Franjo otroška leta preživel v Trstu, na Greti.

V času fašizma se je družina preselila v Maribor, kjer je Franjo obiskoval realko. Kazal je nadarjenost za risanje, zato so mu profesorji svetovali, da se posveti likovni dejavnosti. Cerkvenega kiparstva se je učil pri znanem mariborskem mojstru Ivanu Sojiču. Med drugo svetovno vojno sta bili mati in sestra izgnani v Bosno in dolgo ni vedel za njuno usodo. Po odsluženju vojaškega roka v Zagrebu ga je pot peljala v Beograd, kjer je pri podjetju, ki je izdelovalo stilno pohištvo lastnoročno risal načrte in predloge za izdelavo pohištva. Imel je tudi lastno delavnico in po naročilu rezbaril pohištvo, lestence, svečnike, kipe, okvirje in druge umetnine.

Po vojni so ga kot strokovnjaka povabili v Sevnico v novoustanoviljeno mizarsko delavnico stilnega pohištva. Tudi tu je risal in rezbaril, polega tega  se je ukvarjal tudi s pozlato, kar je bilo težko in zelo precizno delo. Vabili so ga v tujino, vendar je raje ostal doma v Sloveniji. Kasneje se je posvetil restavriranju cerkva in pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani obnavljal umetnostne spomenike, saj tovrstnih strokovnjakov tedaj v Sloveniji skoraj ni bilo. Med drugimi je obnovil baročno romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici na Dolenjskem, dolgo časa je obnavljal tudi v cistercijanskem samostanu v Stični, najimenitnejšem spomeniku naše romanske arhitekture ter restavriral še po številnih drugih župnijskih in podružničnih cerkvah (Stari trg pri Ložu, D. Lendava, Logatec itd.). V teh cerkvah je večinoma popravljal zlate oltarje, izdelane iz lesa in bogato okrašene z najrazličnejšo motiviko in številnimi angeli, pa še svetniške figure, različne reliefne plastike, bogato rezljane klopi, spovednice itd. Ustvarjal je v samoti in tišini in za nizke honorarje. Njegovo orodje so bile dlete, pilice, svedri, skobeljniki, čopiči in drugo.Po naročilu je izdeloval umetnine kot so kipi svetnikov, lestence, okvirje za slike in ogledala kot tudi figurice in portrete v keramiki.

Užival je ugled in spoštovanje, mnogi restavratorji so pri njem iskali strokovne nasvete, njegovo mnenje je bilo zelo dragoceno tudi pri cenitvah starin.

 

Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 20 : Dodatek : M-Ž. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1994, str. 861


Glej tudi

link   Wikipedija


Prispeval/-a: Ljuba Vrabec, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 19.2.2018, Ljuba Vrabec, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh