1.129 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
VRTOVEC Venčeslav Marija
Foto: Arhiv www.jezuti.si
Galerija slik

VRTOVEC, Venčeslav Marija


Rojen: 
12. september 1894, Velike Žablje
Umrl:  14. junij 1988, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Venčeslav Vrtovec je bil najstarejši od desetih otrok Franca in Marije Vrtovec (rojene Črnigoj). Nadarjeni prvorojenec je s pomočjo sorodnikov po končani pripravnici v Alojzijevišču v Gorici v letih 1906-1914 šolanje nadaljeval na semeniški gimnaziji. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in bil vojak na soški fronti. Kasneje se je prijavil v šolo za letalske opazovalce in bil po končanem šolanju dodeljen novi bombniški eskadrilji, ki je izvajala različne operacije na območju soške fronte. Opravil je nad 80 borbenih poletov, na katerih je skrbno preletaval območje fronte in tudi sovražnikovo zaledje, opazoval, fotografiral in opravljal druge zadane naloge, pogosto se je znašel v smrtni nevarnosti. Maja 1917 je bil ranjen in zdravljenje je v različnih vojaških bolnišnicah trajalo skoraj eno leto. Kljub temu, da se je bližal konec vojne, so mu avgusta 1918 vseeno dodelili nove zadolžitve na različnih strateških opazovalnicah. Po koncu vojne se je vrnil domov, vendar je začel razmišljati, da bi odšel v samostan. Ker je bil novembra 1918 njegov rojstni kraj in bližnja Ajdovščina že pod Italijo in so bile vse poti proti Ljubljani že zaprte, sta skupaj z avstrijskim pilotom Franzem Wognarjem na ajdovskem letališču našla letalo in se z njim odpeljala v Ljubljano in pristala na improviziranem šišenskem letališču. Venčeslav Vrtovec se ni pridružil letalski eskadrilji ampak je vstopil v ljubljanski jezuitski samostan.
Odšel je v Št. Andraž na Koroškem, nato je študiral v Zagrebu (1920 -22), Innsbrucku (1922-23), bil v Travniku v Bosni tri leta prefekt in učitelj, nadaljeval študij v Belgiji in bil leta 1928 posvečen. Leta 1931 se je vrnil v Ljubljano. V tem času se je tudi že udejstvoval s pisanjem za nabožne liste. V Ljubljani je prevzel skrb za Marijine kongregacije (družbe) na Slovenskem, predvsem dijaške. Zanje je tudi pripravljal članke in jih objavljal v glasilu Naša zvezda. Nekaj časa je bil tudi njegov urednik. V glavnem je delal z mladino, prirejal akademije, taborjenja in podobno.
V začetku druge svetovne vojne je bil vse do leta 1945 premeščen v Zagreb, nakar se je vrnil v Slovenijo, v Maribor, nato Ljubljano, in se leta 1946 s svojo redovno skupnostjo naselil na Bogenšperku. Od leta 1952-1957 je bil duhovni vodja v semenišču v Zadru, se vrnil na Bogenšperk (1964), živel v Šentlovrencu (1964-1966), nato v Borovnici in leta 1968 prišel v župnijo Ljubljana Dravlje, kjer je ostal vse do svoje smrti. Tudi v Dravljah je nadaljeval s pisanjem nabožnih spisov, še nadalje je izdajal knjige in prevajal, v tedniku Družina pa nekaj časa odgovarjal na vprašanja bralcev. V spominu svojih sobratov je ostal kot prijeten in dober družabnik, saj jih je razvedril tudi z igranjem na violino in kitaro.
Pokopan je v Ljubljani.
Po njem je na Visokem v Poljanski dolini poimenovana stavba – Vrtovčev dom, ki je namenjena predvsem za srečevanja katoliške mladine in tudi odraslih.



Dela:
Pesmi, leposlovne in nabožne članke je začel objavljati v Glasniku Srca Jezus. Po letu 1945 je pisal v liste Cerkev v sedmem svetu, Slovenski jezuiti, Družina ipd.
Prevajal je jezuitsko duhovno literaturo, predvsem za interno rabo, največ iz italijanščine.

V knjižni obliki so izšla njegova dela:
Iz tistih dni (1942)
Pesem življenja (1943)
Marija nas kliče (1959) (psevdonim P.D.J.)
Gospod, nauči nas moliti (1972)
Vitez iz Lojola (1974)
Besede v globino (1976)



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 17. Gorica, 1991, str. 287
Slovenski biografski leksikon. Geslo: Vrtovec, Venčeslav Marija
Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon. 2009, geslo: Vrtovec, Venčeslav Marija
Mrak, Andrej: Sejal je smrt - potem pa zaplul v posvečene vode. ( objavljeno na : http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/zgodbe-in-pricevanja/sejal-je-smrt-potem-pa-zaplul-v-posvecene-vode/346282#comments dne 14. september 2014
Ravbar, Matjaž: Heiduk propeler : Vrtovčev propeler . Obramba, Letn. 46, [št.] 5 (maj 2014), str. 55-57
Kovačič, Lojze: Z zrakoplovom v samostan : p. Venčeslav Vrtovec - najpomembnejši slovenski izvidnik v I. svetovni vojni . Mohorjev koledar,Celje. (2009), str. 117-122
Silič, Jožef: Venčeslav Vrtovec - letalski opazovalec . Na fronti. Št. 6 (nov.2010), str.26-28
Ajdič, Gustav: Venčeslav Vrtovec – letalski opazovalec v prvi svetovni vojni. Naša Krila, št. 2, 1982, str. 20-31
J.Z.: Izvidnikov »talisman«. Družina, št. 10, 1978
Sitar, Sandi: Letalstvo in Slovenci. 1, Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna. Ljubljana, 1985, str. 292-308


Glej tudi

link   spletni biografski leksikon osrednje slovenije
link   prva svetovna vojna
link   slovenski biografski leksikon
link   Jezuiti v Sloveniji


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 10.2.2015, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh