1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
WINKLER Venceslav
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

WINKLER, Venceslav


Rojen: 
10. avgust 1907, Lokve
Umrl:  11. december 1975, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Kot štirileten deček se je z rodnih Lokvi s starši preselil v Gorico, kjer je obiskoval dva razreda osnovne šole, naslednje štiri razrede pa v begunstvu v Šentvidu nad Ljubljano. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani na realki. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani leta 1927 je poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem. Zbližal se je s programom krščanskosocialne mladine in s Slovensko kmečko zvezo, organizirano v Zvezo kmečkih fantov in deklet. Zaradi političnega delovanja ob volitvah 1938 je bil kazensko premeščen na Krko pri Stični. Po okupaciji Jugoslavije se je vključil v osvobodilno gibanje. Leta 1942 so ga Italijani aretirali in poslali na Rab, kjer se je vključil v taboriščni odbor OF. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je postal komandant 2. bataljona Rabske brigade, ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec – kot član rajonskega in okrožnega odbora OF.
Že med vojno je bil vodja oddelka za osnovno šolstvo pri predsedstvu SNOS, po vojni pa je delal na Ministrstvu za prosveto LRS. Nato je bil direktor Državne založbe Slovenije (1950–1952), do leta 1955 pa ravnatelj osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve je v DZS vodil uredništvo šolskih knjig in učil. Leta 1964 je bil imenoval za pedagoškega svetnika. Leta 1967 se je upokojil, vendar je honorarno delal pri založbi še šest let.

Sodeloval je pri sestavljanju beril in čitank za osnovno šolo. Jeseni 1944 je pripravil Prvo čitanko z ilustracijami Iveta Šubica, vendar ni bila natisnjena zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca vojne. Osnutek hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Po letu 1945 je delal v skupini (B. Gerlanc, J. Ribičič, A. Šavli, R. Završnik), ki je sistematično pripravljala berila in čitanke za osnovne šole. Na tečajih za učiteljske pripravnike je predaval pedagogiko in občo metodiko.

Svojo ustvarjalno pot je začel v študentskih letih. Objavljal je v revijah Naš rod, Zvonček, Razori, Gruda, Mladika, Ciciban, Pionir, Pionirski list, Kurirček in Mladi svet. Pisal je za mladino, predvsem klasične in sodobne pravljice, zgodovinske povesti, partizansko prozo, mladinske igrice, črtice, novele in pesmi. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal se je tudi socialni in narodni tematiki. Dela, ki so preprosta, dobrohotna in vedra, je objavljal do smrti, večkrat tudi pod raznimi psevdonimi (Peter Kovač, Petja Robotnik (Rabotnik), Jakob Struja, Svjatoslav, Trnovčan, Vaclav, Vencelj, Venceslav, Venčeslav, Štefanov Venč).

Prejel je več odlikovanj: Partizanska spomenica (1941), Red bratstva in enotnosti II (1947), Red zasluge za narod III (1951), Red za hrabrost (1963), leta 1975 Red dela z rdečo zastavo in leta 1970 Žagarjevo nagrado (državno nagrado na področju šolstva).

Urška Magajne


Dela:
Dolgonožci in Počasni jež, 1970
Tisti iz zelene ulice, 1967
Gadje iz Šiške, 1965
Šesti mora ostati, 1965
Kolesar Matejko, 1960
Ukradena svetilka, 1960
Zlata roža iz Javh, 1960 (7 pravljic)
Pot na Lisec, 1959
Samo za naše, 1958
O fantu, ki je znal žvižgati, 1957
Drejc z Višave, 1956
Petelinje pero, 1947
Koča ob cesti, 1947
Trgovina sredi sveta in druge zgodbe, 1946
Mladec Dragožit, 1946
Hribčev Gregec, 1938
Cesta čez Resje, 1936
Potoška mladost, 1935




Literatura
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. .
Enciklopedija Slovenije: Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001, str. 1306.
Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1991, str. 308–310.
Slovenski biografski leksikon: Knjiga 4: T–Ž. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 704–706.
Winkler, V. Vencesav Winkler. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980.
Winkler, V. Drejc z Višave. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972.
Winkler, V. Petelinje pero. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972.






Glej tudi

link   Wikipedija
link   Portal Banjške in Trnovske planote
link   Slovenski biografski leksikon
link   Notranjci.si


Prispeval/-a: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 28.5.2014, Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh