1.066 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ZOREC Mira
Foto: Iz osebnega arhiva
Galerija slik

ZOREC, Mira


Rojena: 
26. avgust 1928, Dole v Ziljski dolini na Koroškem
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Rodila se je materi Ceciliji (roj. Grafenauer) in očetu Gabrielu Wuttiju kot zadnja od petih otrok skupaj z bratom dvojčkom. Ded Franc Grafenauer je bil vrsto let deželni poslanec v Celovcu in državni poslanec na Dunaju. Bili so kmečka družina, zavedni Slovenci, imeli so dve posestvi na avstrijskem Koroškem, pri Plicu in v Dolah. Doma so prepevali, brali, skrbeli za izobrazbo in versko vzgojo. Dokler ni lepega otroštva prekinila druga svetovna vojna.

15. aprila 1942 so esesovci družino odpeljali v izgnanstvo. Vojno so preživeli v taboriščih v Frauenaurachu, Mira nekaj mesecev v Münchnu, v Eichstädtu v Nemčiji in Freistadtu v Avstriji, kjer so dočakali konec vojne. V prazno, popolnoma izropano hišo so se vrnili 18. junija 1945.

Takoj po vojni ji je oblast z majhno štipendijo omogočila šolanje v Ljubljani: dokončala je nižjo gimnazijo in enoletno nižjo gospodarsko šolo ter nadaljevala na učiteljišču. Po opravljenem strokovnem izpitu je študirala slovenščino, nemščino in srbohrvaščino na Višji pedagoški šoli v Ljubljani.

Kot predmetna učiteljica je najprej službovala na nižji gimnaziji v Šmartnem pod Šmarno goro. Leta 1957 se je poročila, mož je dobil službo v Splošni plovbi in noseča mu je sledila v Piran. Zaposlila se je v vzgojnem domu Elvire Vatovec, po rojstvu dvojčkov, Tanje in Roberta, pa je delala na OŠ Sečovlje. Leta 1960 je prišla poučevat slovenščino na osnovno šolo v Piran, kjer je ostala 23 let.

Z neizmerno predanostjo svojemu poklicu, iskrenostjo in strokovnostjo je sejala ljubezen do slovenskega jezika v kulturno in etnično mešanem mestu, trudila se je za sožitje, medsebojno poznavanje in povezovanje. Številne generacije se je spominjajo kot stroge, a pravične učiteljice.

Leta 2008 se je v okviru projekta A letter to the stars, ki sta ga predsednik Avstrije Heinz Fischer in avstrijska vlada organizirala z namenom ozaveščanja mladih o grozotah holokavsta, kot edina koroška Slovenka izseljenka udeležila srečanja z Židi z Dunaja, ki jih je Hitler kot otroke leta 1938 poslal v Veliko Britanijo in se nikoli več niso videli z bližnjimi.

 

Literatura
Srečanja v Piranu 3: življenjske pripovedi prebivalcev Pirana. Piran: Mediteranum, 2014.  


Glej tudi

link   A letter to the stars


Prispeval/-a: Karmen Kodarin, Mestna knjižnica Piran
Zadnja sprememba: 29.4.2017, Karmen Kodarin, Mestna knjižnica Piran

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh